Požar v muzeju: kako rešiti ljudi in artefakte nacionalnega pomena?

Kot je po vaji pojasnila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel, je današnja vaja za muzej izredno pomembna, saj jim je v pomoč pri pripravi na reševanje kulturne dediščine v primeru požara. Pojasnila je, da so v muzeju že imeli pet internih vaj, kako ukrepati v primeru požara, današnja vaja pa je prva, v katero so bili vključeni tudi gasilci.

Pomen zaščite kulturne dediščine je izpostavila tudi Irena Lačen Benedičič z ministrstva za kulturo. "Kljub temu, da dobro premislimo, kako bomo reševali in kaj bomo reševali, prihaja ob takih praktičnih vajah do razkritij, kje so še priložnosti za izboljšanje oziroma na kaj je treba pomisliti, da se dediščina ohrani zanamcem," je dejala.

Konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič, ki je pripravil načrt reševanja arheoloških predmetov v primeru požara, je medtem pojasnil, da v muzeju prednostno rešujejo predmete, ki so zelo pomembni za državo. Med 4280 razstavljenimi so določili 18 takih, med njimi je najpomembnejša neandertalčeva piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, poleg nje pa še vaška situla, bodalo z Iga ... 

"Te predmete pa so določali arheologi, arheologi za vsako posamezno obdobje. Oni so določili kaj je znotraj njihovega obdobja predmet, ki ima največjo vrednost ali zgodbo," je pojasnil Lemajič. 

V današnji vaji so gasilci simulirali požar v preddverju stavbe in prioritetno reševali štiri muzejske predmete, je povedal vodja intervencije Silvo Kuntarič. A če bi šlo zares, bi bilo vse odvisno od časa in obsega požara. "Če bi do požara prišlo v dopoldanskem času, bi bilo v muzeju tudi veliko obiskovalcev, zato bi bila prioriteta evakuacija vseh oseb ter istočasno gašenje, ena ekipa pa bi verjetno lahko začela z reševanjem pomembnih dragocenosti," je pojasnil.

Vaje evakuacije gasilcem pomagajo, da se z objektom spoznajo in se povežejo z odgovornimi v muzeju. Hkrati pa z vajo tudi uporabniki objekta prejmejo povratne informacije, ki jim pomagajo, da so na požar bolje pripravljeni. Na terenu pa gasilci dobijo tudi informacije, koliko časa reševanje muzejskih predmetov traja v praksi, je dejal Kuntarič.

Praktično izvajanje evakuacije so organizirali Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj z Gasilsko brigado Ljubljana, Policijsko upravo Ljubljana, ministrstvom za kulturo in državnim zborom.

Kot je po vaji pojasnila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel, je današnja vaja za muzej izredno pomembna, saj jim je v pomoč pri pripravi na reševanje kulturne dediščine v primeru požara. Pojasnila je, da so v muzeju že imeli pet internih vaj, kako ukrepati v primeru požara, današnja vaja pa je prva, v katero so bili vključeni tudi gasilci.

Pomen zaščite kulturne dediščine je izpostavila tudi Irena Lačen Benedičič z ministrstva za kulturo. "Kljub temu, da dobro premislimo, kako bomo reševali in kaj bomo reševali, prihaja ob takih praktičnih vajah do razkritij, kje so še priložnosti za izboljšanje oziroma na kaj je treba pomisliti, da se dediščina ohrani zanamcem," je dejala.