Pozabljeni od države? 'Dobili smo le kapljo v morje'

Organizirane športno-rekreativne dejavnosti in vadbe v fitnes centrih so že več kot en mesec prepovedane. Kot kaže, bo fitnes panoga glede na razmere v letu 2020 zaprta slabe pol leta. Pri novoustanovljeni Sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS se zato sprašujejo, ali je država preprosto pozabila na njih. Poudarjajo, da se lastniki fitnes centrov, ki jih je v Sloveniji več kot 150, soočajo z velikimi izgubami rednih članov in strank. Pomoč, ki prihaja od slovenske vlade, pa nikakor ni dovolj, zato so številni že izčrpali rezerve. Čakanja na delo oziroma polovičnega delovnega časa pa si enostavno več ne morejo privoščiti, saj že mesece nimajo prihodkov.

Lastniki fitnes ter športno-rekreativnih centrov so razočarani nad PKP6, saj so pričakovali pomoč, a dobili so le kapljo v morje, so ostri v svojem odzivu. Ob tem navedejo primer v praksi – srednje velik fitnes center z več kot 200.000 evri prihodkov in dvema zaposlenima bo po PKP6 prejel 2000 evrov. Pri več kot 70 % upadu prometa bi podjetje prejelo 2430 evrov (1,2 % prometa). Podjetje naj bi torej z nekaj več kot 2000 evri pokrilo stroške, ki so kljub neobratovanju nespremenjeni (najemnine, komunalni prispevki, internet, zavarovanja, lizingi, odplačila opreme). Takšno podjetje ima ob nemotenem poslovanju približno 15.000 evrov stroškov mesečno, prejeli pa bodo 2000 evrov. Z vsakim mesecem zaprtja se torej stroški zgolj nabirajo, prihodkov pa ni, žalostno ugotavljajo.

Odločevalce zato pozivajo, da ne spregledajo dejstva, kako pomembne so organizirane športno-rekreativne dejavnosti za produktivnost države. Ob tem pa pričakujejo več pomoči in zavzetosti za ohranjanje sektorja, ki je bil po njihovem prepričanju v tem letu že večkrat pozabljen. "Ob spoštovanju higienskih priporočil je v športno-rekreativnih fitnes centrih in dvoranah mogoče vzdrževati varno razdaljo in nivo higiene za preprečevanje okužb. V kolikor odločevalci menijo nasprotno, se mora podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pomagati pri subvencioniranju najemnin in nadomestil prometa, sicer bodo mnoga med njimi propadla," so jasni. 

Ukrepi nepravični, pomoč prihaja prepočasi

Tudi v športnem centru CrossFit Ljubljana pravijo, da v paketu PKP6 ne vidijo podpore države, "saj država nagrajuje pasivne, kaznuje pa aktivne in iznajdljive". Kot pojasnjuje lastnica in vodja športnega centra Marina Šink, s tem misli predvsem na 40 oziroma zdaj že znižanih 30 % manj prihodkov kot v letu 2019, kot pogoj za delno kritje fiksnih stroškov. "Ukrepi so milo rečeno nedomišljeni, predvsem pa nepravični, ob tem, da tudi odobrena pomoč prihaja z nerazumljivim zamikom in tako za marsikoga tudi prepozno."

Po njenih besedah se športni centri že v običajnih pogojih borijo za preživetje in je že 10, kaj šele več odstotkov izgube prihodkov hitro lahko usodnih. Ob tem pa je mnenja, da je prihodnost tudi ob ponovnem odprtju dejavnosti zelo negotova, saj je vprašanje, če oziroma kdaj se bodo vadeči sploh vrnili. 

Na vprašanje o smiselnosti ukrepov, torej zaprtja dejavnosti, pa pravi, da so ukrepi, kar se nevarnosti za okužbe pri kontrolirani športni dejavnosti tiče, močno pretirani in škodljivi. Strinja se, da so vsekakor potrebni ukrepi, kot so razkuževanje rok, opreme in prostorov ter vzdrževanje razdalje, za vse to so tudi poskrbeli. Ostali ukrepi pa so le povzročili, da se ljudje zdaj deloma manj rekreirajo, deloma pa to počnejo v neurejenih, nekontroliranih in slabše organiziranih pogojih, ki posledično povečujejo možnost za širjenje okužb.

V njihovem centru so se tako kot v številnih drugih znašli z organizacijo vadb na daljavo (online vadbe) že v prvem valu, zdaj pa so vse skupaj le še okrepili. Članom zagotavljajo treninge vsak dan, ob tem pa v šestih terminih tedensko vadbo izvajajo "v živo" prek Zooma. Ob tem organizirajo tudi različna predavanja, kvize, prek Zooma pa tudi kuhajo in pečejo z znanimi chefi, mešajo pijače, praznujejo rojstne dneve, organizirajo različne izzive, člani svoje uspehe objavljajo na družbenih omrežjih ter s tem krepijo povezanost in pripadnost.

Tudi v CrossFit Ljubljana poudarjajo, da bi morali redno telesno aktivnost ne le spodbujati, temveč tudi dodatno stimulirati in ljudi usmerjati v organizirano vadbo pod strokovnim vodstvom usposobljenih trenerjev v organiziranem in varnem okolju športnih centrov. Ob tem pa dodajajo, da veliko držav to počne tudi z davčnimi vzvodi za posameznike in stimuliranjem podjetij, da bolj skrbijo za fizično aktivnost zaposlenih.