'Virus ošpic bo vselej našel necepljene otroke'

Kot smo poročali, so konec tedna zdravniki Zdravstvenega doma Ljubljana, ki ima od decembra dežurne ambulante ob dela prostih dneh na urgenci UKC Ljubljana, obravnavali dve osebi, ki sta zboleli za ošpicami. V tem času je bilo v čakalnici tudi več sto pacientov in njihovih svojcev.

Do zdaj NIJZ poklicalo 40 zaskrbljenih državljanov

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so do zdaj prejeli okoli 40 klicev. Kot opažajo, jih je večina poklicala zaradi objav v medijih in ne zaradi pisnih obvestil. Predvsem jih zanima, ali so v nevarnosti, da so se okužili, je pojasnila Marta Grgič Vitek. Po njeni oceni nezaščitenih v Sloveniji sicer ni veliko, težava pa je lahko pri osebah, rojenih med letoma 1965 in 1980, ki so morda dobile samo en odmerek. Na NIJZ opažajo, da se ljudje pogosto ne spomnijo oziroma nimajo zabeleženo, ali so dobili dva odmerka cepiva. Tem zato priporočajo, da se vseeno cepijo.

Glede na relativno visoko stopnjo precepljenosti v Sloveniji, ki znaša 93,1 odstotka, po ocenah NIJZ za večino ljudi ni nobenega tveganja za okužbo. V nobeni regiji precepljenost proti ošpicam ni pod 90 odstotki, najnižja pa je v ljubljanski in mariborski regiji. "Če bi imeli res visoko precepljenost, bi se lahko zanašali na kolektivno zaščito in take aktivnosti bi bile bolj formalnost," je poudarila Grgič Vitkova. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča prag 95-odstotne precepljenosti.

Ošpicam izpostavljeni vsi, ogroženi tisti, ki niso dvakrat cepljeni

Bolnika z ošpicami, ki sta čez vikend obiskala ljubljansko urgenco, sta prišla iz tujine, eden od njiju je v čakalnici oba dneva preživel več ur. Okužbi z ošpicami so bili izpostavljeni prav vsi v čakalnici, seveda ne bodo vsi zboleli, pojasnjuje dr. Maja Sočan z NIJZ. 

Kot pojasnjuje, so takoj začeli ukrepe po algoritmu: "Skušali smo stopiti v stik z osebami, ki so bile na urgenci. Potreben je določen čas, da dobimo toliko kontaktov. Osebe, ki so rojene po letu 1960, bodo dobile pisno opozorilo z navodili, kako ukrepati, če niso bile cepljene. Navodila bodo preprosta. Naj preverijo svoj cepilni status, če so bili dvakrat cepljeni, posebnih ukrepov ni. Če niso bili, se bodo oglasili v ambulantah, da bodo cepljeni dvakrat."

Kot pojasnjuje, so bili okužbi izpostavljeni vsi, ki so bili v tistem času v čakalnici: "Izpostavljeni so bili vsi, a ne bodo vsi zboleli. Tisti, ki niso bili dvakrat cepljeni, lahko zbolijo in je treba zdaj nekaj narediti."

Na kaj naj bodo pozorni izpostavljeni?

Kot pojasnjuje Sočanova, se kužnost začne štiri dni pred pojavom izpuščaja in traja štiri dni po izginotju izpuščaja. Tisti, ki so bili v soboto in nedeljo na urgenci, v tem trenutku še niso kužni, in če bodo zboleli, bodo v približno deset do štirinajst dneh po izpostavljenosti, v tem času pa imajo možnost, da bolezen preprečijo s cepljenjem.

Če zdaj ne bodo cepljeni in so se okužili, bodo znaki sledeči: slabo počutje, vnetje oči, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu in izpuščaj po vsem telesu, vročina. Majhni otroci naj ne bi bili ogroženi, ker po vsej verjetnosti niso bili v čakalnici: "Pričakujemo, da je večina majhnih otrok cepljena, necepljeni so le malčki, ki še niso dopolnili enega leta. Na urgenco vendarle prihajajo bolj odrasli kot otroci, tako da računamo, da je večina že prebolela oziroma cepljena."

Svetovni teden cepljenja: 'Cepljenje je izjemno pomembno'

Danes se začenja letošnji svetovni in evropski teden cepljenja, ki ga obeležujemo do konca meseca. Kot izpostavlja dr. Sočanova: "Cepljenje je izjemno pomembno. Tisti, ki so bili cepljeni, se nimajo česa bati. Evropski teden cepljenja je namenjen temu, da se spomnimo na to, kako bi bilo, če cepljenj ne bi bilo. Koliko tragičnih usod bi bilo, ko bi zbolevali starejši, otroci in bi zato umirali. Ko bolezni ni toliko, kot jih je bilo, namreč pozabimo na to in smo preveč sproščeni ter mislimo, da je cepljenje škodljivo, kar je povsem napačno."

Teden cepljenja želi s sloganom Cepim se, zaščitim vse izpostaviti, da lahko vsak prispeva k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti lahko namreč preprečimo prenos in širjenje nalezljive bolezni. Pred nalezljivimi boleznimi cepiva ščitijo ne le posameznika, temveč tudi družbo. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

S cepljenjem bi lahko preprečili smrti 1,5 milijona otrok

Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa se je v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic zmanjšala za 80 odstotkov.

V državah z visokimi in s srednjimi dohodki kljub dokazanim prednostim cepljenja narašča število necepljenih otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je dvom o cepljenju razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. Evropski in svetovni teden cepljenja se zato osredotoča tudi na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem in deljenjem dejstev o cepivih prispevajo k varovanju življenj. Ob tem so na NIJZ poudarili, da pri iskanju informacij in širjenju dejstev o cepljenju vedno sledimo z dokazi podprtim informacijam.

"Letos se evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse. V našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na družbenih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem," je v poslanici poudarila predstavnica in vodja urada WHO v Sloveniji Aiga Rurane.

UNICEF: Alarmanten porast ošpic po svetu

UNICEF je ob začetku svetovnega tedna cepljenja opozarja na alarmanten porast ošpic po vsem svetu. Poudarja, da približno 169 milijonov otrok med letoma 2010 in 2017 ni prejelo prvega odmerka cepiva proti ošpicam, kar je več kot 21 milijonov otrok letno.  Naraščajoče število necepljenih otrok je olajšalo pot do izbruhov ošpic, ki so v zadnjem času prizadeli več držav po vsem svetu.

"Temelji globalnega izbruha ošpic, ki smo mu priča danes, so bili ustvarjeni že pred leti,"je povedala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. "Virus ošpic bo vselej našel necepljene otroke. Če želimo resnično preprečiti širjenje te nevarne, vendar preprečljive bolezni, moramo cepiti vsakega otroka, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju."

Za zaščito otrok pred ošpicami sta potrebna dva odmerka cepiva. Zaradi pomanjkanja dostopa do cepljenja, slabih zdravstvenih sistemov, pa tudi neupravičenega strahu in dvomov v cepiva je bila leta 2017 globalna precepljenost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam 85 odstotna, kljub rasti prebivalstva pa se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila. Globalna precepljenost z drugim odmerkom cepiva je veliko nižja, in sicer 67 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča prag 95-odstotne precepljenosti, da bi dosegli tako imenovano kolektivno zaščito.

Po najnovejših podatkih je v državah z visokimi dohodki precepljenost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam 94-odstotna, z drugim odmerkom pa 91-odstotna. Čeprav so Združene države Amerike na vrhu seznama držav z visokim dohodkom, pa v njih med letoma 2010 in 2017 največ otrok ni bilo cepljenih s  prvim odmerkom cepiva, in sicer več kot 2,5 milijona. Sledita Francija z več kot 600.000 in Velika Britanija z več kot 500.000 necepljenih dojenčkov v istem obdobju.

V državah z nizkimi in srednjimi dohodki so razmere kritične. V letu 2017 je na primer Nigerija imela največje število otrok, mlajših od enega leta, in sicer skoraj 4 milijone, ki niso prejeli prvega odmerka. Sledijo Indija (2,9 milijona), Pakistan in Indonezija (1,2 milijona) ter Etiopija (1,1 milijona).

Še bolj zaskrbljujoča je globalna precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam. Med 20 državami z največjim številom necepljenih otrok v letu 2017, jih kar 9 ni uvedlo drugega odmerka. Dvajset držav v Podsaharski Afriki ni uvedlo nujno potrebnega drugega odmerka v nacionalni program cepljenja, kar pomeni, da je več kot 17 milijonov dojenčkov letno izpostavljenih večjemu tveganju, da zbolijo za ošpicami v otroštvu.

Dogodek konec tedna opozoril tudi na problematiko ukinitve sobotnega dežurstva na Metelkovi

Kot se je izkazalo v  primeru ljubljanske urgence konec tedna, je bilo v tem času v čakalnici tudi več sto čakajočih na obravnavo v UKC Ljubljana in njihovih svojcev. Na UKC so opozorili, da že vse od decembrske napovedi ukinitve sobotnega dežurstva ZD Ljubljana na Metelkovi ulici in selitve teh ambulant v UKC Ljubljana opozarjajo na velik priliv pacientov v prostore urgentnega bloka.

"Večkrat smo tako osebno vodstvo ZD Ljubljana kot javno izrazili skrb, ki jo prinaša tovrstno mešanje bolnikov z infektivnimi boleznimi, in tistih, ki zdravniško pomoč iščejo zaradi drugih težav. Ob začetku gradnje novega urgentnega kirurškega bloka smo znova opozorili na še večjo zgostitev različnih pacientov v čakalnici," trdijo na UKC.

"Po dogodkih konec tedna znova pozivamo vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana, da za čas gradbenih del čim prej vrnejo dežurne ambulante na staro lokacijo, to je v prostore ZD Ljubljana na Metelkovi ulici. Prav tako pred morebitno vrnitvijo v prostore UKC Ljubljana pričakujemo, da se dežurne ambulante uredi v prostorih, ki omogočajo izolacijo, saj v urgentnem bloku trenutno ni pogojev za izolacijo visoko kužnih bolnikov. Dogodki konec prejšnjega tedna so namreč potrdili, da obstaja ob trenutni organizaciji tveganje za hiter prenos nalezljivih bolezni," še opozarjajo.