Gostja je predsedniku države Janezu Drnovšku prenesla pozdrave državnega sekretarja ter senatorja Richarda Lugarja in mu predala senatorjevo darilo, ameriško zastavo, ki je visela na ameriškem Kapitolu na dan ratifikacije sporazuma za vključitev Slovenije v zvezo Nato. Drnovšek se je Jonesovi zahvalil za izjemno lepo gesto senatorja Lugarja in mu prenesel prijazne pozdrave zanj. "Ratifikacija v ameriškem senatu je bila veliko dejanje, ki je nekako zaokrožila prizadevanja in večletno delo naše države na poti k članstvu v zvezi Nato," je dejal Drnovšek.
Jonesova je sicer pohvalila dosedanja slovenska prizadevanja za odgovorno skupno prihodnost znotraj Evropske unije in Nata ter se zavzela za poglobljeno transatlantsko sodelovanje. Ob tem je pozdravila napovedi o širitvi Evropske unije in prizadevanja Slovenije, da postane prepoznavna članica EU. "Zlasti je opazna njena vloga pri stabilizaciji razmer na območju nekdanje Jugoslavije, zelo odmeven pa je njen konkreten prispevek pri nudenju pomoči tem državam v okviru Sklada za razminiranje ter Sforja," je še dejala Jonesova.
Drnovšek se je strinjal z oceno, da bo zgolj partnerstvo med ZDA in EU ter poglobljeno sodelovanje omogočilo večjo stabilnost v svetu in podprl vsa prizadevanja za okrepitev tega tako pomembnega partnerstva. Jonesovi je predstavil aktivnosti Slovenije na območju JV Evrope, kjer želi naša država v okviru svojih moči, z nudenjem politične in strokovne podpore ter povečanjem investicij, prispevati k še boljšemu razvoju tega območja in stabilizaciji regije.
Jonesova o Mednarodnem kazenskem sodišču
Jonesova je dejala, da je bil sporazum o neizročanju Američanov le ena izmed mnogih stvari, o katerih je govorila s slovenskimi predstavniki. "Sem nisem prišla zato, da bi dobila podpis na sporazum o neizročanju, je pa, kot sem že povedala, to bila tema, o kateri smo razpravljali in o kateri sem govorila s slovenskim premierom. Pojasniti želim le naše stališče do tega problema," je dejala Jonesova.
Ameriško stališče sicer ostaja enako: Mednarodno kazensko sodišče podpirajo, njihovim državljanom pa na njem ne bodo sodili, ker naj bi bil ameriški sodni sistem dovolj uspešen. "Tako kot mi spoštujemo odločitev Slovenije in drugih držav, da bodo zveste Rimskemu statutu, zahtevamo, da vse te države spoštujejo ameriško odločitev, da se Rimskemu statutu ne zavežemo," pravi Jonesova.
V Sloveniji vse več ameriških obiskov
Tako imenovani informativni obiski ameriških delegacij so v zadnjem času vse pogostejši, še več jih lahko pričakujemo, ko bo Slovenija postala članica Nata in Evropske unije. "Prišle bodo tudi delegacije, ki bodo razpravljale o pravnih zadevah, vključujoč Mednarodno kazensko sodišče. Pričakujem, da bo prišlo veliko število različnih delegacij, vključno s to. Ampak ne moremo reči, da bo to edina stvar, ki se bo zgodila med državama. To bi bilo napačno presojanje in napačno razumevanje odnosa ZDA s Slovenijo," je dejala Jonesova.
Kdaj in koliko delegacij lahko pričakujemo v zvezi s podpisom dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov, pa Jonesova ni hotela povedati.