Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja

Glede na podatke Statističnega urada RS (Surs) je Slovencem bolj pri srcu belo vino. Povprečen Slovenec je namreč lani porabil 35 litrov vina, od tega 66 odstotkov belega. 

Letošnji letnik vin je bil sicer precej zahteven, je ocenil direktor Vinske družbe Slovenije in prvi mož sežanskega podjetja Vinakras Marjan Colja. Na Štajerskem je vinogradnike spomladi pestila peronospora, pozneje pa je zlasti Primorsko prizadela suša, ki je precej zdesetkala zgodnje sorte.

Colja je na ravni celotne države pojasnil, da je bil pridelek v primerjavi z letom prej, ko so v Sloveniji po podatkih statističnega urada pridelali okoli 84.000 ton grozdja, za okoli desetino manjši. "Ni ravno hud padec, je pa res, da sta bila zdaj zaporedoma dva letnika, ki nista bila preveč bogata, zato vinarji večjih zalog vina trenutno nimajo in bodo prišli ravno skozi," je izpostavil in dodal, da je kakovost po lanski vrhunski letos nekje v povprečju zadnjih let.

Po Sursovi statistiki je leta 2021 na okoli 15.000 hektarjih vinogradov raslo skoraj 59 milijonov trsov. Prevladovale so bele sorte grozdja, ki jih je bilo dobri dve tretjini. Skupni pridelek je bil lani za petino manjši od predhodne letine. 

Čeprav je Colja ocenil, da večjih zalog vina slovenski vinarji nimajo, to po njegovih besedah ne pomeni, da ga bodo prodali z lahkoto, saj je na prodaji treba delati zelo veliko. Veseli ga, da največji izvozniki vina, kot so družbe P&F Wineries, Goriška Brda in Vinakoper, poročajo, da jim izvoz letos raste v povprečju za okoli deset odstotkov, kar pomaga tudi manjšim in družinskim vinarjem, ki s tem dobijo več prostora na domačem trgu. "Zato je treba delati v smeri pospeševanja izvoza in tukaj se mora država zavedati, da nam mora pomagati. Ne rečem, da tega ne počne, a je treba usmeriti še več naporov, da naredimo neko generično promocijsko telo, ki bo pomagalo izvozu slovenskega vina," je dejal.

Vinarje po pandemiji še bolj udarila draginja

Potem ko so vinarje zadnji dve leti prizadeli ukrepi zaradi covidne pandemija, zlasti pri prodaji gostinskemu in hotelskemu sektorju, je zdaj tudi po njih udarila energetska in splošna draginja. Po Coljevih besedah je to za njih hujši udarec, ki mu še ni videti konca. Deležni so namreč višanja cen energentov, še posebej pa je problematično višanje stroškov repromateriala, ki ga včasih sploh ni mogoče dobiti. Izpostavil je primer nabave steklenic, katerih cene so ob vsaki dobavi višje, pri čemer se zaradi pomanjkanja z dobavitelji sploh ne morejo pogajati.

Po drugi strani pa vinarji zelo težko dvigujejo cene vin, saj je kupna moč v Sloveniji zelo omejena, ljudje pa se lažje odrečejo kakovostni vinski kapljici kot nujnejšim prehranskim in drugim izdelkom. "Še huje, kupovati začnejo nizkocenovno, s tem pa ponavadi tuje vino," je dodal Colja, ki tudi v tem primeru pričakuje pomoč države sektorju, kakor celotnemu slovenskemu gospodarstvu, ki je v enakih težavah.

Cene vina v Sloveniji so po navedbah Colje še vedno bolj ali manj na ravni preteklih let. Nekateri vinarji so sicer malenkost dvignili cene, a večinoma še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo na trgovskih policah. Ob tem si Colja želi, da bi politika nekoliko manj ustvarjala vzdušje hude krize.

Podatki Sursa sicer kažejo, da smo lani v trgovini za liter namiznega vina plačali povprečno 1,87 evra, za liter kakovostnega pa 4,59 evra. V gostinskem lokalu je bilo za liter kakovostnega vina treba odšteti 16,07 evra.

Razmere z letošnjo letino podobne po vsej EU

Tudi na kmetijskem ministrstvu so ocenili, da bo glede na prve ocene in podatke letošnji letnik količinsko dokaj povprečen oziroma celo malenkost manjši od petletnega povprečja, kakovostno pa dober. Uradni podatki bodo sicer na voljo konec meseca, saj se rok za prijavo pridelka v register pridelovalcev grozdja in vina izteče 20. novembra.

"Glede na prve ocene Evropske komisije so zelo podobne razmere tudi v drugih članicah. Na evropski ravni je tako pričakovati za okoli dva odstotka manjši pridelek od petletnega povprečja, ki pa bo zelo dobre kakovosti," so razložili na ministrstvu.

Uprava za zaščito in reševanje je sicer na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sredi avgusta pripravila sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše, končna ocena škode pa je še v postopku potrjevanja.

Takoj ko jih potrdita državna komisija in vlada, bodo znani tudi uradni podatki o oceni posledic, nato pa bodo na ministrstvu pripravili program odprave posledic, na podlagi katerega bodo najbolj prizadetim izplačali finančno pomoč, so pojasnili.

Na kmetijskem ministrstvu se zavedajo tudi resnosti aktualne energetske in splošne draginje, zato spremljajo stanje na kmetijskih trgih in pripravljajo omilitvene ukrepe. Kot so spomnili, je vlada zaradi rasti cen goriv, elektrike in repromateriala sprejela ukrepe v višini skoraj 22,3 milijona evrov za pomoč kmetijskemu in ribiškemu sektorju, med temi je tudi pomoč pri pogonskih gorivih in na področju gnojil.

Slovenija na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih

Slovenija sicer po podatkih kmetijskega ministrstva letno proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Slovenija je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, kljub temu pa letno uvozi od 8,5 do deset milijonov litrov, predvsem tistega brez porekla, ki ga glede na strukturo pridelave primanjkuje. Slovenski vinarji po drugi strani izvozijo od pet do šest milijonov litrov vina s poreklom.

Kot so pojasnili na resornem ministrstvu, bi v tej panogi želeli še več oziroma boljše združevanje pridelovalcev za skupni nastop na trgu in izboljšanje položaja pridelovalcev v verigi, slovenska vina pa po njihovem tudi še niso dosegla ustrezne stopnje prepoznavnosti. "V prihodnjem strateškem načrtu bo zato več poudarka na krepitvi naložb, zlasti v prestrukturiranje vinogradov in povečanje velikostne strukture vinogradov, prilagoditvi tehnologije pridelave novim razmeram, kot tudi na upravljanju in obvladovanju tveganj," so še zagotovili in dodali, da bodo hkrati spodbujali nadaljnje povezovanje pridelovalcev in nadaljevali s promocijskimi aktivnostmi.