Povprečen odrasli Slovenec še vedno zaužije preveliko količino soli

Po več kot desetletju je NIJZ v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji ponovno izvedli in nekoliko razširili raziskavo o spremljanju izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu odraslih prebivalcev Slovenije.

Raziskava je potekala na nacionalno reprezentativnem vzorcu odraslih, starih od 25 do 64 let. Končni vzorec je vključeval 518 oseb. 

Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijemo 10 g soli, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem."Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 g soli/dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 g/dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot 5 g soli na dan, dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 odstotkov) v primerjavi z moškimi (8 odstotkov)," je pojasnila doc. dr. Urška Blaznik, koordinatorka projekta.

Kot pojasnjujejo na NIJZ, prekomeren vnos soli pomembno vpliva na razvoj visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča največ 2 g natrija oz. 5 g soli na dan. 

V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko so na NIJZ izvedli tudi do sedaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje.

Po besedah direktorja inštituta za nutricionistiko Igorja Pravsta je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pščeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah, najvišja pa belem pšeničnem kruhu in mešanem kruhu iz manjših pekarn. 

Povprečna vsebnost soli v 'tipičnem' kruhu (tj. kruh, katerega vsebnost soli je izračunana na podlagi deležev porabe različnih vrst kruha v Sloveniji glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi v gospodinjstvih) je znašala 1,26 g soli/100 g kruha.

Na NIJZ še poudarjajo, da lahko za nižji vnos soli marsikaj storijo tudi potrošniki sami z bolj ozaveščenim izborom živil. Podatek o količini vsebovane soli je namreč del obveznega označevanja hranilne vrednosti na embalaži predpakiranih živil. 

"Rezultati aktualne raziskave so potrošnikom lahko v pomoč, predvsem ko izbirajo nepakiran oz. postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti, vendar pa odgovorni in transparentni proizvajalci takšen podatek potrošnikom lahko ponudijo prostovoljno, na primer na spletni strani," so še navedli.