V SDS, ki je s 30,64 odstotka dobljenih glasov oz. štirimi osvojenimi poslanskimi mandati na nedeljskih evropskih volitvah slavila, ocenjujejo, da so z rezultatom lahko zadovoljni.

V Evropski parlament se je ob zdajšnjima evropskima poslancema Romani Tomc in Milanu Zveru s preferenčnimi glasovi uspelo prebiti poslancu Branko Grimsu, ki je bil sicer peti po vrsti na kandidatni listi, ter Zali Tomašič, ki ji je preboj v Bruselj uspel z repa kandidatne liste. Ob tem je presenetila tudi s številom zbranih preferenčnih glasov, med kandidati SDS jih je takoj za nosilko liste Tomc prejela največ izmed vseh kandidatov SDS, tudi tistih z več politične kilometrine.

Če so v največji stranki opozicije pomirjeni z rezultatom, pa medtem predsednik stranke Janez Janša na družbenih omrežjih opozarja na nepravilnosti, do katerih bi lahko prišlo pri sami izvedbi volitev.

Sajovic: Nismo in ne bomo muha enodnevnica

Sajovic je povedal, da ga dva osvojena poslanska mandata Svobode v Evropskem parlamentu ne skrbita, imajo pa v stranki voljo in energijo, da svoje delo nadgradijo. "Resnica je, da je leva sredina na volitvah zbrala več posameznih glasov Slovenk in Slovencev kot desna sredina, ki je osvojila več mandatov," je zatrdil.

Omenil je, da je podpora volivcev stranki jasna in spodbudna v primerjavi z javnomnenjsko podporo stranki pred pol leta. "Zmagali smo štiri pomembne referendume, do katerih so bila mnenja tistih, ki marsikaj analizirajo, zelo, zelo drugačna in ne najbolj podporna. Verjamemo, da ljudje najbolje vedo, da imajo prav," je dejal.

Komentiral je tudi povezovanje strank na levi sredini. "Vsako povezovanje v politiki, predvsem tistih, ki ne uspejo, ne znajo sestaviti moštva, ki lahko prebije kritično maso, je legitimno, še posebej, če delijo vrednote, kot jih imamo mi. V Svobodi smo pa dokazali, da smo stranka, ki se gradi in raste, ter da nismo in ne bomo muha enodnevnica," je zatrdil Sajovic.

Kako bo Tonin v prihodnje stranko vodil iz Bruslja?

Prve povolilne vtise pa so v ponedeljek zvečer pretresali tudi v NSi. "Prevladalo je zadovoljstvo, da smo ohranili status evropske parlamentarne stranke," so zapisali v NSi, ki je s 7,66 odstotka glasov osvojila en poslanski mandat. Dosežen rezultat pa po besedah predsednika NSi Matej Tonina kaže, da je stranka očitno v okoliščinah, ko so nenehno napadani tako s strani opozicijske SDS kot največje vladne stranke Gibanja Svoboda, razvila odpornost.

V Bruselj je bil sicer z liste NSi izvoljen prav Tonin, ki o tem, ali torej rezultat volitev vidi tudi kot zaupnico njemu na čelu stranke, odgovarja: "Večkrat sem rekel, da ko te v politiki odpisujejo, na zahodu velja edini standard, da greš na volitve in se stehtaš. Mislim, da sem zdaj odgovoril na vsa tista vprašanja, da so preferenčni glasovi povedali svoje in da je to vzpostavilo neko mirnost tudi znotraj stranke."

Izvršilni odbor NSi je na ponedeljkovi seji sprejel tudi sklep, da volilni odbor pripravi analizo volitev in volilnih rezultatov, vprašanja, kako bo Tonin v prihodnje stranko vodil iz Bruslja, pa naj še ne bi odpirali. Tonin je sicer v današnji izjavi za medije dejal, da ne bo "ne prvi ne zadnji predsednik stranke, ki je hkrati tudi evropski poslanec". Prepričan je, da je NSi utečena in kadrovsko dobro oblikovana stranka z izkušenimi poslanci v slovenskem parlamentu in izkušeno ekipi na centrali. "Ne vidim nobenih težav zaradi mojega dela v Evropskem parlamentu, hkrati pa se nameravam redno in konstantno vsak teden vračati domov, da bom prisoten tudi pri delu stranke v Sloveniji," je dejal. Tako načrtuje, da se bo na jesenskem volilnem kongresu NSi potegoval za nov mandat na čelu stranke.

Politično slovo Ljudmile Novak

Medtem pa so, kot kaže, volitve prinesle politično slovo za dosedanjo evropsko poslanko iz vrst NSi Ljudmilo Novak, ki je v nedeljo dejala, da je vesela, da je "politično ladjo varno pripeljala v pristanišče". Ob tem je Tonin dejal, da Novakova ostaja članica stranke, kot nekdanja predsednica v slednji uživa tudi poseben status, v samo delovanje stranke pa bo vpeta, kolikor bo sama želela.

Glede rezultatov evropskih volitev v Sloveniji je Tonin še ocenil, da številke jasno kažejo, da je zmagala desna sredina. "Ljudje si želijo tudi drugačne politike v Evropi in mislim, da je bil to jasen signal, da si želijo drugačne situacije tudi doma. To je na nek način začetek konca Golobove vlade," voljo volivcev vidi Tonin. Po njegovem mnenju bi bile tako na mestu predčasne volitve.

O dolgotrajnem nedeljskem čakanju na rezultate pa je Tonin poudaril, da je koalicija preslišala opozorila, da je ob evropskih volitvah na en dan nekorektno dajati tolikšno število referendumov. "Nekorektno je pričakovati, da bodo lahko volilni odbori povečano delo obdelali v istem časovnem okvirju kot v preteklosti," je ocenil.

Han: Kljub vsemu smo dosegli dober rezultat

Predsedstvo SD je v ponedeljek ocenilo, da so koalicijske stranke te volitve izgubile, da pa so jih s svojim angažmajem rešili Socialni demokrati. 

"Če mi ne bi dobili mandata, potem bi ta koalicija imela samo dva poslanca, saj bi se verjetno razpolovil, ampak mislim, da smo v SD kljub vsem zgodbicam naredil dober rezultat," je volilne rezultate ocenil predsednik SD in aktualni gospodarski minister Matjaž Han. 

Vrečkova: Z rezultatom se ne smemo obremenjevati

Levica je na nedeljskih evropskih volitvah izboljšala rezultat z državnozborskih volitev pred dvema letoma, s katerim stranka ni mogla biti povsem zadovoljna, je ocenila koordinatorica stranke, ki Levico vodi od jeseni in je torej stranko tokrat prvič popeljala na katere od volitev.

Na nedeljskem glasovanju je sicer Levica po dosedanjih delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije (DVK) osvojila 4,75 odstotka oz. 31.800 glasov volivcev. Na parlamentarnih volitvah leta 2022 pa 4,46 odstotka oziroma 53.234 glasov volivcev.

"To kaže, da je naše delo v vladi in med ljudmi prepoznavno in ima stabilno podporo," rezultate interpretira vodja najmanjše koalicijske stranke. Ob tem je poudarila, da so evropske volitve vendarle nekoliko specifične, rezultate pa je moč pripisati tudi taktičnemu glasovanju. "S tem se seveda ne smemo obremenjevati, naša naloga je, da s svojim programom in delom prepričamo čim več ljudi. Naš cilj je izboljšanje življenja ljudi v Sloveniji in tudi v Evropi," je izpostavila Vrečkova.

Tako verjame, da ima Levica dobro popotnico za delo v preostanku mandata aktualne vlade in za prihodnje parlamentarne volitve.

Obenem je ocenila, da so lahko v koaliciji zadovoljni tudi z rezultati glasovanj posvetovalnih referendumov, za katere so dobili potrditev.

Manj pa so lahko po njenih besedah zadovoljni s "trendom porasta skrajne desnice tako v Evropi kot v Sloveniji". Tudi porazdelitev poslanskih mandatov v Sloveniji, kjer so pet od devetih evropskih poslancev dobile stranke desnega političnega pola, gre v prid "desnici, celo skrajni desnici, sploh če pogledamo izvoljene kandidate, in to je zelo zaskrbljujoče", je dejala.

"Na hitro se lahko zdi, da so morda enostavni, hitri odgovori, teorije zarote, kazanje na nekoga drugega lahko všečni, ampak s tem se kot družba ne moremo zadovoljiti. Odgovore moramo iskati v sobivanju, miru, grajenju solidarne družbe prihodnosti in trajnostnega zelenega prehoda," je ob tem naštela Vrečkova.

Prav slednje pa so teme, kjer si Levica vse bolj prizadeva tudi za sodelovanje s sorodnimi strankami. Kot je ob tem spomnila koordinatorica stranke, je Levica nastala prav s povezovanjem in kot koalicija sorodnih strank tudi prvič prestopila prag parlamenta. "Povezovanje je bil vedno naš moto," je poudarila.

Tako je zatrdila, da bodo tudi v prihodnje delali na tem, da bo Levica platforma, ki povezuje različne poglede levih političnih sil. To pa je tudi pot do več politične moči in manj drobljenja glasov.

O možnosti sodelovanja med Levico in Vesno je Vrečkova spomnila, da so z omenjeno stranko nekaj akcij skupaj že izpeljali. "Smo odprti, Levica je zelena stranka, delavska stranka. Absolutno nas zanima kakršno koli povezovanje na takšnih temah, več pa bomo lahko komentirali v prihodnosti," je sklenila.

Glede nedeljskega čakanja na rezultate, ki je ob štetju glasov tako na evropskih volitvah kot štirih referendumskih vprašanjih terjalo precej časa, in velikem številu neveljavnih glasovnic na evropskih volitvah, pa je Vrečkova ocenila, da je pri tem treba zaupati Državni volilni komisiji, ki lahko tudi edina opravi evalvacijo. "Ko človek čaka rezultate, se mu zdi vse predolgo. Verjamem pa, da ni enostavno preštevati kar pet glasovnic. Če je to šlo na račun štetja, seveda ljudem ne moremo zameriti, če so si vzeli čas," je sklenila.

Jankovića štirje mandati za SDS presenetili

Na redni tedenski novinarski konferenci pa je rezultate evropskih volitev komentiral tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da so izraz volje volivcev, ter povedal, da je podpiral Svobodo in zanjo tudi glasoval.

Pričakoval je, da bosta največji parlamentarni stranki, torej Svoboda in SDS, dobili vsaka po tri mandate, tako da ga je razplet, po katerem je stranka SDS dobila štiri, nekoliko presenetil. Ostalo je bilo skladno z njegovimi pričakovanji, veseli pa ga visoka volilna udeležba v primerjavi z udeležbo na preteklih evropskih volitvah.

Obenem je izpostavil, da Ljubljana po rezultatih ostaja levo usmerjeno mesto. Za razliko od državne ravni, kjer je SDS na volitvah dobila okoli 30,6 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa skoraj 22,2 odstotka, je bilo v Ljubljani po Jankovićevih besedah razmerje približno 26 odstotkov proti 20 odstotkom v prid največje vladne stranke. Bistveno več kot na ravni celotne Slovenije sta dobili tudi stranki SD in Levica, meni.