Vlada je danes potrdila razrešitvi slovenskih častnih konzulov v Luksemburgu in Liechtensteinu Franca Zlatka Dreua in Donata P. Marxerja, je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Povod je bilo dejstvo, da sta se imeni konzulov pojavili v zloglasnih panamskih dokumentih.
Koprivnikar je povedal, da so bili povod za sprožitev postopka razrešitve panamski dokumenti. "Vem, da sta se njuni imeni pojavljali v teh dokumentih, vendar se s temi razlogi za razrešitev ni bilo treba ukvarjati, ker so bili razlogi podani drugje," je povedal Koprivnikar.
Pojasnil je, da se je Dreu odločil sam odstopiti, Marxerju pa se je iztekel mandat.
Že pred tem je časnik Dnevnik poročal, da so postopek za razrešitev Dreua na zunanjem ministrstvu sprožili aprila, 11. maja so v kabinetu premierja Mira Cerarja dali soglasje k razrešitvi, teden dni pozneje pa je Dreu sam podal odstopno izjavo.
Po pisanju Dnevnika se je Dreu pojavil v dokumentih družbe Mossack Fonseca, ki je v središču afere Panamski dokumenti. Dreu je bil namreč kot častni konzul v Luksemburgu leta 2006 nekaj mesecev pooblaščenec in lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov.
Za časnik Delo je Dreu ob izbruhu afere izjavil, da nikoli ni bil lastnik te družbe, ampak je resnični lastnik, ki je družbo kupil, namesto svojega imena vpisal njegovo. Dreu je ob tem zanikal ustanavljanje podjetij v davčnih oazah za Slovence in zatrdil, da je od leta 2002 poslovno neaktiven.
A po navedbah Dnevnika podatki iz afere nakazujejo, da je Dreu pooblastila za upravljanje podjetij dobival še nekaj let po letu 2002.
Tudi Marxer je bil vpleten v afero Panamski dokumenti. Ti naj bi namreč dokazovali, da je bil od decembra leta 2008 edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih, nato je oktobra 2014 družbo prevzelo liechtensteinsko podjetje Medipolan, ki je po dostopnih podatkih Marxerjevo.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.