V četrtek je potekala Konferenca o odzivanju na nujne primere in ozaveščanju - ERAC 2024 (Emergency Response & Awareness Conference). Gre za neprofitni dogodek, ki se je osredotočal na tri glavne segmente: varnost, odzivnost in ozaveščanje.
Gostje so bili tako slovenski kot tudi tuji strokovnjaki nacionalnih varnostnih in odzivnih služb, ugledni profesorji in strokovnjaki z različnih področij, aktivni in nekdanji pripadniki organov pregona, specialnih enot, reševalnih služb ter posamezniki, ki so bili sami udeleženci kritičnih dogodkov in bodo svoje izkušnje delili s širšo družbo.
Med govorci pa je bil tudi Tine Juvan, poveljnik Gasilske zveze Ljubljana, ki je predstavil odziv javne gasilske službe mestne občine Ljubljane na potencialno teroristično grožnjo na ljubljanskem maratonu. Čeprav si, ko pomislimo na gasilce, najprej predstavljamo njihovo vlogo pri gašenju požarov ter pomoči v poplavah in drugih naravnih nesrečah, pa je spekter njihovih nalog precej večji, tudi zavedanje o varnostnih situacijah.
Kot pravi Juvan, je sistem nacionalne varnosti v Sloveniji sestavljen iz treh stebrov. Obrambni sistem, varnostni sistem in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kamor spadajo tudi gasilci. "Gasilci smo najmočnejša, najštevilčnejša sila tega sistema tako kadrovsko kot tehnično," je poudaril in pojasnil, da delajo z ostalimi službami civilne zaščite.
Nato pa se je osredotočil na Ljubljanski maraton in poudaril, da gre po številu udeležencev za najštevilčnejšo športno prireditev pri nas. Dogodek traja več dni, saj se običajno ob koncu tedna zvrstijo tako otroški kot tudi polmaraton in pravi maraton. Tradicionalen je že vse od leta 1996 z izjemo leta 2020, ko je maraton zaradi epidemije odpadel. Dogodka se vsako leto udeleži okoli 20.000 udeležencev.
"Javna gasilska služba MOL je sestavljena iz Gasilske brigade Ljubljana in 35 prostovoljskih gasilskih enot, ki so razporejene po mestni občini in razdeljene v štiri sektorje," je povedal Juvan. Sektorji so zasnovani povsem geografsko, torej sever, jug, vzhod in zahod. Javno gasilsko službo vodi poveljstvo, ki je sestavljeno tako iz kadrov iz poklicne kot tudi prostovoljne strukture gasilske službe.
'Prejel sem klic, da se na Ljubljanski maraton pripravlja nek napad'
Gasilci imajo ob različnih dogodkih predvidene različne protokole in postopke, ki jih od njih zahteva država. Poudaril je, da so za gašenje, poplave in druge naravne nesreče odlično pripravljeni. "Ne da se hvalimo, ampak na tem področju smo res dobri," je povedal, a priznal, da jim na varnostnem področju, na področju morebitnega terorističnega dogodka znanja primanjkuje.
"7. oktobra lani se je zgodil napad Hamasa na Izrael, po tem dogodku se je globalno pojavil nek občutek strahu ne samo v Sloveniji, ampak splošno po svetu. Izrael je nato začel z ofenzivo na Gazo, stvari pa so se torej potencirale," je spomnil. Kot pravi, je nato 19. oktobra prišlo do varnostnega incidenta pred azilnim domom na Viču. "Posredovala je tudi specialna enota Policije, jutro zatem je bilo to v vseh slovenskih medijih to jasno povzeto. Takrat je zašumelo in nekaj ur zatem sem prejel klic s strani nekoga, ki je na občini zadolžen za področje zaščite in reševanja, da so pridobili informacijo, da se na Ljubljanski maraton pripravlja nek napad," je povedal. Ljubljanski maraton je bil napovedan za 22. oktober.
Seveda se mu je nemudoma porodilo vprašanje, za kakšen napad gre. "Ne vemo nič več, v redu, super. Se moramo odzvati? Takoj gre čez glavo kar nekaj dogodkov, povezanih z nekaterimi športnimi prireditvami," je povedal. Spomnil se je denimo na napad na olimpijskih igrah v Münchnu 5. septembra 1972, pa napad na maraton v Bostonu leta 2013.
"Najbolj pa mi je v glavi odmevalo leto 2015 in teroristični napad v Parizu," je povedal. V teh terorističnih napadih so napadalci na območju Stade Francea, v barih in restavracijah in v dvorani Bataclan ubili 130 ljudi. To je bil najhujši napad na francoskih tleh po koncu svetovne vojne. "Če boste 'pogooglali' ta napad, boste našli malo morje slik, na katerih so povsod zraven gasilci. Torej gasilci so vedno prisotni, tudi pri tovrstnih dogodkih," je povedal.
'Odzvati se je treba, ne smemo pa narediti panike'
"Na informacije o napadu smo zato se odzvali. Traso ljubljanskega maratona, ne glede na kakršno koli grožnjo, vedno prometno varuje in pomaga policiji več kot 200 prostovoljnih gasilcev," je poudaril. Toda kako postopati naprej, če več podatkov nimajo. "Obrambni in varnostni sistem imata vsak svojo obveščevalno varnostno službo, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je jasno nima. Kako torej pridobiti neke res relevantne informacije? Praktično nemogoče, še zlasti v tako kratkem času. Ker kdo bo dal enemu gasilcu podatke, ki so mogoče tajni," pravi.
"Sodelovanje z drugimi službami. Seveda najprej v roke primeš telefon in pokličeš tiste, ki jih poznaš po ostalih službah, s katerimi sodeluješ: reševalna postaja, klinični center ... Vsi so vedeli približno toliko kot mi, nič kaj dosti. Odzvati se je treba, ne smemo pa narediti panike," je povedal.
Pojasnil je, da gasilci delujejo na poziv. "Ko pride do alarma, gremo naproti nesreči. Tu pa smo se morali potegniti nazaj. Kako torej v tistem dnevu oziroma dvema našima posredovalcema dopovedati, da se v primeru, da so obveščeni o izredni nevarnosti, ne smejo nemudoma odzvati. Treba je bilo preklopiti na miselnost, da se lahko odzovemo šele, ko dobimo dovoljenje s strani pristojnih varnostnih organov," je razložil.
Na izredni seji so izdelali načrt ukrepanja
V petek, 20. oktobra, zvečer je nato potekala izredna seja poveljstva, na kateri so izdelali načrt ukrepanja. Določili so enote, ki bodo aktivirane in postavljene v pripravljenost. "Tudi s pomočjo IPO Slovenija so izdelali varnostne napotke za posredovalce. V vse gasilske enote so plasirali varnostne napotke, kako ukrepati, če pride do nekega izrednega varnostnega dogodka na maratonu," je povedal.
Trasa maratona je potekala čez vse štiri gasilske sektorje, pretežno po urbanem delu mestne občine, tako da so sodelovali gasilci iz veliko prostovoljskih gasilskih enot. Vzpostavili so dva centra za nadzor, prvi je bil v Gasilski brigadi Ljubljana, drugi pa v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP). Center za nadzor v stavbi LPP je skrbel za koordinacijo ekip, ki so varovale traso, center v gasilski brigadi pa je skrbel za morebiten odziv, če bi prišlo do kakršnega koli izrednega dogodka.
Poveljstvo se je torej razdelilo v dve skupini. "V LPP-ju smo imeli popoln pregled nad mestom, v gasilski brigadi pa popoln pregled nad našimi posredovalci, ki so bili v pripravljenosti," je povedal in dodal, da je šlo za 17 operativnih gasilskih enot. Enota z oddelkom gasilcev v gasilskem društvu na radijski postaji je bila pripravljena na takojšen izvoz, v pripravljenosti pa sta bili še dve dodatni ekipi, in sicer skupina gasilcev za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi in pa skupina gasilcev za posredovanje ob tehničnih intervencijah.
Sočasno so aktivirali vso poveljstvo Gasilske zveze Ljubljana. Sektorski poveljniki so delali na terenu in bi ob morebitnem dogodku tudi koordinirali delo na terenu. "Aktivirali smo tudi enote za podporo vodenju, ki je skrbela za usklajeno delovanje med vsemi deležniki, komunikacijo in pa prenos informacij," je povedal Juvan.
Posebej so aktivirali še ekipe za prvo nujno medicinsko pomoč Gasilske zveze Ljubljana, ki bi posredovala v primeru, da bi prišlo do poškodb gasilcev. "Če bi bili ostali resursi zasedeni, da smo imeli neke prve rešitve tudi za naše ljudi pripravljene," je razložil.
So se odzvali pravilno? So pretiravali?
Juvan se je vprašal, ali so se pravilno odzvali na informacijo o potencialni grožnji. "Lahko vam povem, da smo dobili kar nekaj očitkov, češ kaj nam ni jasno. Da pretiravamo. Vse to jaz sprejmem. Lahko je biti general po bitki. Še lažje je biti general, če bitke sploh ni bilo, pa si velik zmagovalec. Tokrat bitke dejansko sploh ni bilo, za tiste, ki sploh niso vedeli, da se kar koli dogaja. Za nas, ki smo se morali odločati, pa je to konec koncev bila neka psihološka bitka," pravi.
Meni, da bi lahko sodelovanje z drugimi službami, na primer policijo ali reševalci, spravili na bistveno višji nivo. "Kje gasilci sploh lahko posredujemo ob takšnih dogodkih? Vemo, da lahko pride do požara, nevarne snovi, umazane bombe in druge stvari, za katere imamo tehnično odlično opremo. A vendar gre tu, kot sem že omenil, za specifiko," je povedal. Izpostavil je tudi težavo pridobivanja verodostojnih informacij.
Kljub vsemu Juvan meni, da so se pri pripravi na morebiten napad odločili prav. "Danes bi naredil enako. Mogoče smo pretiravali, mogoče nismo. Kaj pa bi bilo, če bi bilo? Tega filma pa si raje ne predstavljam," je sklenil.
