'Potvorba zgodovinskih dejstev'

Na izjave italijanskega predsednika sta opozorila evropska poslanca iz vrst LDS Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko. Napolitanove izjave namreč predstavljajo zanikanje Pariške mirovne pogodbe, kar je "velik evropski problem", je opozorila Drčar Murkova.

V Italiji se že dalj časa pojavlja teza, da je bila Pariška mirovna pogodba državi vsiljena in da je zato nična. To tezo zasledimo tudi v Napolitanovemu govoru, meni Drčar Murkova. Obenem pa se z zaskrbljenostjo sprašuje, ali je Italiji s ponavljanjem njenih revizionističnih stališč ob odsotnosti mednarodnih ugovorov uspelo, da je Evropa sprejela njeno preoblikovanje zgodovine. Po odzivu Evropske komisije, ki se je odzvala le na komentar hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ne pa tudi na Napolitanove izjave same, bi sodila, da je to res, pravi Drčar Murkova.

Evropska poslanca sta na novinarski konferenci predstavila tudi pisno poslansko izjavo, ki jo nameravata skupaj z nemškim, madžarskim in avstrijsko evropsko poslanko vložiti v Evropskem parlamentu. Podpisniki v izjavi nedavni požig slovenskih jasli v Trstu obsojajo kot napad na slovensko manjšino v Italiji in izražajo pričakovanje čimprejšnje obnove požganih objektov. Prihodnji mesec pa bodo v Evropskem parlamentu začeli zbirati podpise v znak solidarnosti in podpore ob požigu.

SNZ: Slovenija se mora odzvati

Slovenska narodna zveza pri SLS je podprla stališče izvršilnega odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je v četrtek v zvezi z izjavami italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ocenil, da na izkrivljen način prikazujejo dogajanje ob slovensko-italijanski meji med drugo svetovno vojno in po njej ter pozval k upoštevanju poročila slovensko-italijanske zgodovinske in kulturne komisije. SNZ pri SLS je tudi ocenil, da se mora Slovenija premišljeno, toda jasno odzvati

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je pisal italijanskemu kolegu Massimu D'Alemi, v katerem ga je spomnil, da bi bilo prav, če bi Italija uradno potrdila poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije. "To bi lahko bil navdih tudi za druge narode in države, ki imajo probleme s preteklostjo," je povedal Rupel, pri čemer je imel v mislih najnovejšo zaostritev odnosov med Italijo in Hrvaško glede fojb.

Na vprašanje, ali se Slovenija namerava vključiti v besedni dvoboj med hrvaškim in italijanskim predsednikom Stipetom Mesićem in Giorgiom Napolitanom o fojbah, je Rupel odgovoril, da gre tukaj za dialog med dvema predsednikoma držav, "od katerih nobena ni Slovenija". "Slovenija v zvezi s tem dialogom ni sprejela nobenega novega sklepa. Še vedno meni, da je probleme treba reševati strpno, v duhu evropskega sodelovanja," je pojasnil.

Dodal pa je, da je imela Slovenija v preteklosti podobne težave z razčiščevanjem določenih zgodovinskih vprašanj z Italijo, kar je rešila s poročilom mešane zgodovinske komisije, objavljenem leta 2001. "Ravno danes sem napisal pismo kolegu D'Alemi, da bi morda bilo prav, ko bi italijanska stran uradno potrdila to poročilo. Morda bi bilo potrebno to poročilo še enkrat prebrati, ga osvežiti, ga vzeti za zgled, kako evropski narodi reflektirajo medsebojne probleme in stanje odnosov v evropski zgodovini," je povedal.

Po njegovih ocenah sta bili v tem poročilu izpričani tako volja Slovenije kot volja Italije, ko gre za obravnavo zgodovinskih vprašanj. "Mislim, da bi bilo ustrezno v tem trenutku potrditi, da je to pravi način reševanja odprtih zgodovinskih vprašanj," je dodal.

Obujanje sovraštva?

Predsednik Združenja zveze borcev NOB Janez Stanovnik je po drugi strani opozoril, da so imele besede italijanskega predsednika Napolitana ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojbe za cilj diskvalifikacijo pariške mirovne pogodbe in obujanje sovraštva iz preteklosti. "Zato obžalujemo, da nas predsednik sosednje republike in predstavnica Evropske komisije prisiljujeta, da ju moramo spomniti na nekatera dejstva, ki obujajo sovraštvo iz preteklosti," je v sporočilu za javnost zapisal Stanovnik.

"Tragičnih dogodkov iz preteklosti ne moremo pozabiti, oni morajo ostati svarilo, da se kaj takega ne bi nikdar ponovilo, ne pa da s sovraštvom zastrupljajo duše novih generacij," je poudaril Stanovnik in opozoril na besede francoskega predsednika Jacquesa Chiraca ob 60. obletnici zavezniškega izkrcavanja v Normandiji, ki je ponudil francosko-nemško spravo kot zgled svetu, da sovraštvo nima prihodnosti. "Iz tega moralnega načela je zrasla EU," je poudaril Stanovnik.

Glede Napolitanovih besed 10. februarja o "slovanskem ekspanzionizmu", "barbarstvu" slovanskih sosedov, "pohodu sovraštva" in "krvoločnega besa", ki naj bi bil povezan s "priključitvenim naklepom, ki je prevladal v mirovni pogodbi iz leta 1947 in je dobil grozeče obrise etničnega čiščenja", je predsednik ZZB NOB tudi opozoril, da je bila pariška mirovna pogodba "posledica skrbno pretehtanega 'etničnega ravnotežja', ne pa 'etničnega čiščenja'". "Izziv je zelo resen in se zato ne moremo strinjati, da se s tem nima smisla ukvarjati," je poudaril Stanovnik.

Pri tem je še opozoril na dogodke med obema vojnama in med drugo svetovno vojno ter na stališča in ravnanje fašističnega režima do Slovencev in Slovanov. Ob tem je spomnil tudi na poročilo mešane zgodovinsko-kulturne komisije, katere rezultate "italijanske oblasti - vključno s predsednikom Republike - vztrajno ignorirajo". "Vse, kar se je dogajalo pred 9. majem 1945, se zavija v temo in pozabo, obžalovanja in obsodbe vredna maščevanja po tem datumu pa se napihujejo in dramatizirajo, kot da ne bi imela svojega vzroka v tem, kar se je dogajalo pred tem, med vojno," je še dodal Stanovnik.

Italija se brani

Zaradi govora Napolitana je protestirala tudi Hrvaška. Italijanski zunanji minister D'Alema je ocenil, da "z italijanske strani ni nobene ohladitve odnosov" s Hrvaško. Glede zapleta med predsednikoma obeh držav, Mesićem in Napolitanom, pa je D'Alema dejal, da gre za polemiko, ki je nastala na podlagi reakcije, ki je Italijo presenetila in razžalostila ter je bila za Italijane videti brez osnove.

"Pričakujemo, da bo Hrvaška uvidela, da Napolitano ni ne rasist ne revanšist. Italija ni rekla ničesar proti Hrvaški. V skrajnem primeru za dogodke v zgodovini nosi odgovornost režim, ki ne obstaja več," je dejal D'Alema. Pri tem je še poudaril, da se je Italija vedno zavzemala za vzpostavitev miru in stabilnosti na Balkanu in je zagovarjala tudi odpiranje Evropske unije državam na vzhodnem delu Jadrana.

Roberto Antonione, poverjenik za zunanjo politiko v glavni opozicijski stranki Naprej Italija Silvia Berlusconija, pa je vendarle ocenil, da je Mesić v zadnjih dogodkih ravnal "neodgovorno". Ocenil je tudi, da razvoj odnosov med Italijo in Hrvaško postaja "vse bolj zaskrbljujoč".

"Danes se to vprašanje zapleta iz dneva v dan in zdaj je vpletena še Evropska unija in kritike letijo tudi na EU. Če želijo balkanizirati Evropo, je to pravi način, vendar pa se Evropa ne bo pustila Hrvaški, da jo balkanizira," je bil oster Antonione.

Zadnje ostre polemike med državama je v soboto ob italijanskem dnevu spomina na fojbe sprožil Napolitano, ki je med drugim govoril o "Slovanih, žejnih krvi in prizadevanjih za aneksijo". Zaradi tega je naletel na oster odziv Zagreba, predvsem hrvaškega predsednika, ki je menil, da v besedah italijanskih voditeljev "ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma".

Zatem se je na Napolitanovo stran postavila še Evropska komisija, ki je ocenila, da so bile izjave Mesića v izmenjavi mnenj z Napolitanom o fojbah "neprimerne". To pa je sprožilo nov val ogorčenja v Zagrebu, kjer so Bruselj obtožili pristranskosti.