Potrošniki previdni. Trgovci mirijo, da ni razloga za preplah

Afera s konjskim mesom, ki je včeraj dosegla Slovenijo, tudi danes zaposluje številne inšpektorje Urada za varno hrano in zdravstvenega inšpektorata. Konjsko meso so našli v 450-gramski lazanji Leda Hrvaška, ki jo proizvaja podjetje Tavola iz Luksemburga. Vzorec so vzeli v trgovini Interspar, izdelek, ki so ga že umaknili s polic, pa je bil deklariran kot goveji.

Zdravstveni inšpektorat preverja tudi gostince. Zanima ga, ali imajo dobavitelje izdelkov iz govejega mesa tudi zunaj Slovenije. Če je tako, bodo preverjali ustreznost teh izdelkov.

Potrošniki previdni, trgovci mirijo

Slovenci pa očitno izgubljamo zaupanje v takšne izdelke in postajamo bolj previdni. Ljudje, ki so jih v oddaji 24UR OB ENIH o tem povprašali, se sprašujejo, kaj sploh jemo. Čeprav so na izdelkih deklaracije s sestavinami, jim ne verjamejo popolnoma.

V Mercatorju in Tušu menijo, da ni razloga, da potrošniki ne bi zaupali kupljenim izdelkom.

V Tušu, kjer inšpektorji spornih živil niso našli, pojasnjujejo, da notranji nadzor, ki temelji na načelih sistema HACCP, izvajajo v celotni verigi oskrbe z živili, torej od dobaviteljev do prodaje.

Tudi v Mercatorju, kjer spornega izdelka sploh ne prodajajo, pravijo, da sledijo zakonskim zahtevam po načelu sistema HACCP. Dodajajo še, da so dodatno še certificirani tudi za ISO standard 9001, ki opredeljuje kakovost.

V Tušu še pojasnjujejo, da nenehno kakovost zagotavljajo z različnimi kontrolami in preizkusi, ki jih izvajajo tako pri proizvajalcih kot interno. Kakovost dobaviteljev zagotavljajo na podlagi posebnega poslovnika o varnosti živil, ki se ga morajo držati. Vsak dobavitelj mora pred vstopom na police trgovin Tuš z ustreznimi dokazili in preizkusi dokazati kakovost in varnost svojih živil. Ob tem pa v Tušu poudarjajo, da se kontrole po prihodu na police ne nehajo, ampak se redno izvajajo naprej. Prav tako se redno izvaja zunanji nadzor.

V Mercatorju pojasnjujejo, da za živila lastne blagovne znamke izvajajo lastni monitoring, v okviru katerega preverjajo različne parametre s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, ki so akreditirani za njihovo izvajanje. Dodatno pa izvajajo še senzorično analizo. Pred uvrstitvijo izdelka v posamezno linijo trgovske znamke pa izvajajo še dodatna preverjanja izdelka, od analize do dokumentacija izdelka. Opravljajo pa tudi strokovne preglede proizvodnih obratov teh izdelkov.

V Tušu mirijo potrošnike, da so njihova živila pod stalnim nadzorom tako inšpekcijskih služb kot njihove lastne službe za notranji nadzor. Tudi v Mercatorju menijo, da ni razlogov za nezaupanje, saj mora vsak nosilec živilske dejavnosti (proizvajalcev, distributer, uvoznik, prvi dajalec na trg, trgovec) slediti strogim zakonodajnim predpisom, poleg tega pa izvajajo tudi redne inšpekcijske nadzore. V letu 2012 so v Mercatorju izvedli skupno 1228 inšpekcijskih pregledov, od tega jih je 712 nadzorovalo varnost živil.

V Sparu Slovenija, kjer so našli sporen izdelek, v katerem je bilo konjsko meso, so zagotovili, da je zanje varnost živil na prvem mestu. ''Ko smo v Sparu zaznali problem v Evropi, smo takoj samoiniciativno odreagirali in izvedli vse ukrepe, da zaščitimo potrošnika. Od dobaviteljev potencialno spornih izdelkov smo zahtevali dodatno zagotovilo glede ustreznosti deklaracij njihovih izdelkov,'' so sporočili iz Spara.

"Prehranska varnost na visokem nivoju"

"V Evropi je dejansko prehranska varnost na visokem nivoju. Potrošniki zato lahko tudi v luči teh afer zaupajo izdelkom, ki jih kupujejo," je na vprašanje, ali je v dobaviteljski verigi premalo nadzora, za 24UR ZVEČER odgovoril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Pravst pravi, da je živilska veriga relativno dolga in vsak v tem členu nosi svoj del odgovornosti za afere, ki se dogajajo. Poudarja pa, da gre v tem konkretnem primeru pretežno za odgovornost tistega, ki je naredil potvorbo, saj je nekdo prodajal konjsko meso za goveje. Ko gre za predelane izdelke, je take potvorbe relativno preprosto skriti, saj kupec sam težko ugotovi, za katero vrsto mesa gre, še pojasnjuje.

A vsaka afera za seboj pusti strožji nadzor in več preverjanja. Po drugi strani pa to pomeni večje stroške za analize in nadzor in vse to plačamo potrošniki bodisi kot davkoplačevalci ali z visokimi stroški hrane, pravi Pravst. Vsak nosilec živilske dejavnosti mora uvesti postopke nadzora, ki so primerni za njegovo dejavnost.

Veterinarska inšpektorica Andreja Bizjak je že včeraj pojasnila, da vseh izdelkov inšpektorji seveda ne testirajo. V Sloveniji v celotni produkciji živil na letni ravni testirajo 6000 vzorcev. Za varnost so odgovorni proizvajalci, je še dejala.

Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, je za 24UR OB ENIH dejal, da je njihovo podjetje pod stalnim veterinarskim nadzorom. Obenem je še zatrdil, da zaupajo dobaviteljem, zahtevajo analizo, vsako meso pa je tudi opremljeno z ustreznim spričevalom.

Konjsko meso tudi na Češkem, afera se je razširila še v Azijo

Danes je konjsko meso namesto govejega v zamrznjenih lazanjah odkrila tudi inšpekcija na Češkem. Oblasti so zato od hčerinske družbe britanskega trgovca Tesco zahtevale, da sporne proizvode, katerih država porekla je Luksemburg, umakne s polic.

Mesna afera je izbruhnila sredi januarja, ko so irski inšpektorji objavili, da so v nekaterih hamburgerjih v britanskih trgovinah našli tudi konjsko meso. Kaj kmalu so podobne izdelke našli tudi v Franciji in na Švedskem, afera se je nato razširila v najmanj 12 evropskih držav.

Afera pa se je razširila tudi v Azijo. V Hongkongu so s prodajnih polic supermarketov odstranili uvoženo lazanjo. Gre za izdelek proizvajalca Findus, ki je v središču afere v Evropi, uvožen pa je bil iz Velike Britanije.