Pozitivni so bili tudi rezultati dodatnih preiskav. Kot je znano, so kmetijske in veterinarske oblasti v četrtek, 10. januarja, javnost obvestile, da obstaja na osnovi trikrat ponovljenega hitrega testa utemeljen sum na bolezen BSE pri govedu s kmetije Milana Školibra iz vasi Stanovno v občini Ormož, ki se je skotilo leta 1995.
Kot je pojasnil direktor Veterinarske uprave RS Zoran Kovač, je potrebno možgane domnevno obolele krave na teste pripraviti s pomočjo posebne raztopine, s čimer je nato omogočeno rezanje možganov na tanke rezine. Tega Nacionalni veterinarski inštitut ni opravil in je moral to storiti inštitut v Bernu, zaradi česar se je postopek testiranja nekoliko zavlekel.
V ponedeljek ostali ukrepi
Kot je še povedal Zoran Kovač, bodo v ponedeljek začeli izvajati še preostale ukrepe, in sicer bodo usmrtili vse tri živeče potomce obolele krave, dva živeča potomca teh potomcev ter pet goved, ki so se na tej kmetiji skotila isto leto kot obolela krava, saj lahko predstavljajo tveganje. Prepoved prometa z živalmi s kmetije se bo izvajala do takrat, ko se lastnik odloči zamenjati vso čredo, dovoljen je le zasilni zakol. Živali kmetijo lahko zapustijo le z zdravstveno napotnico kot potencialno bolne živali in gredo lahko samo v zakol. Veterinar pa je ob izdaji napotnice dolžan zapisati, da prihaja žival s kmetije, na kateri je bila ugotovljena bolezen BSE in da so zato obvezne preiskave na prisotnost BSE, ne glede na starost živali.
Odškodnina ob pojavu BSE
V zvezi z odpravo škode, ki jo je lastnik obolele krave utrpel ob pojavu BSE, je v proračunu VURS posebna postavka za odškodnine, ki je neposredno vezana na proračunsko rezervo in je pripravljena za primere večjih bolezni, večjega pogina živali ali večjih ukrepov. V prvem primeru BSE v Sloveniji, ki je bil novembra lani ugotovljen pri kravi s kmetije Braneta Rihterja v Tiroseku pri Gornjem Gradu, bo lastnik za potomca, ki so ga morali po potrditvi suma usmrtiti, prejel 83.000 tolarjev odškodnine. Kolikšno odškodnino bo prejel Milan Školiber, še ni znano.
So okuženo žival krmili s kostno moko?
Druga odkrita krava, obolela za BSE, se je skotila leto dni pred uveljavitvijo prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko, zaradi česar lahko obstaja možnost, da se je žival okužila na ta način. Vendar pa lastnik krave zagotavlja, da pri krmljenju nikoli ni uporabljal mesno-kostne moke, pred leti je uporabljal le mlečna nadomestila za telice.
Okužena krava, ki je poginila in ni kazala tipičnih kliničnih znakov za prisotnost BSE, je bila vzrejena na za slovenske razmere precej veliki kmetiji in je bila vse življenje na tej kmetiji. Krava je po očetu in materi slovenskega porekla in je imela štiri potomce. Gre za zgledno urejeno kmetijo, ki ima vse živali ustrezno vpisane v centralni register. Na njej je še 38 govedi, pet prašičev, približno 20 kokoši, štirje purani in tri gosi.
Po statistični verjetnosti je v Sloveniji lahko obolelih tudi do 15 govedi
Glede na statistično verjetnost pojav novega primera BSE v Sloveniji ni veliko presenečenje. Ob določenih predpostavkah je v Sloveniji lahko za BSE obolelih od tri do pet govedi v najboljšem oz. od deset do 15 govedi v najslabšem primeru. Živali, ki so starejše od petih let in pri katerih je pojav BSE bolj verjeten, je v Sloveniji med 60.000 in 65.000. Če pa prepoved uporabe mesno-kostne moke za prežvekovalce po letu 1996 ni bila spoštovana, pa je lahko ocena popolnoma drugačna.
Preventivni ukrepi
V Sloveniji imamo visoko stopnjo preventivnih ukrepov, ki se bodo s 1. februarjem še izboljšali, saj bo s 30 na 24 mesecev znižana starost goveda, pri kateri je ob zakolu obvezno testiranje na prisotnost BSE. S tem se bo število pregledanih živali povečalo za deset do 15 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji na prisotnost BSE testiranih 32.616 vzorcev goved, starih več kot 30 mesecev.
Znanstveni odbor EU, ki podaja mnenja o tveganju za navzočnost bolezni BSE v posameznih državah, bo za države, kjer so bili potrjeni prvi oz. novi primeri bolezni BSE, pripravil nove ocene, v katerih bo pojav in število primerov seveda upoštevano. Kdaj natančno bodo nove ocene pripravljene, še ni znano, lahko pa bi se zgodilo že februarja. Od evropskih držav lahko nove ocene pričakujejo tri države, kjer so se prvi primeri BSE pojavili v zadnjih mesecih, in sicer so to Slovenija, Avstrija in Finska. V EU doslej le na Švedskem niso zabeležili primera BSE.
V državah EU so letos odkrili že tri primere BSE, od tega dva v Nemčiji in enega v Italiji. Lani so največ primerov odkrili v Veliki Britaniji (526), sledijo pa Francija (258), Irska (220), Nemčija (125) in Španija (82). Med državami nečlanicami EU so lani v Švici odkrili 37 primerov BSE, na Slovaškem štiri, Japonskem tri, Češkem dva primera in v Sloveniji enega.
