Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje potresi pri nas praviloma ne dosegajo velikih vrednosti magnitude, so pa lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. In ker rušilni potresi lahko prizadenejo tudi najgosteje naseljena območja, na omenjeni upravi opozarjajo, da se je nanje treba pravočasno pripraviti.
Ena najpomembnejših priprav na možnost potresa je primerna gradnja stavb. Po besedah Mateja Fischingerja, profesorja za potresno inženirstvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, imamo zdaj v Sloveniji pravila, ki prinašajo dobro zgrajene stavbe. V vsej zgodovini je bilo potresno inženirstvo pri nas na kar precejšnjem nivoju, po črnogorskem potresu leta 1979 pa so v Jugoslaviji leta 1981 sprejeli predpise za potresno varno gradnjo. Ti so bili po Fischingerjevih besedah precej kakovostni in jim ni veliko očitati. Slovenija je bila tudi prva država v Evropi, ki je sprejela t. i. evrokode. To so posebni skupni evropski standardi za gradnjo na potresnih območjih. "Ta stvar je zdaj formalno urejena, gre pa za ene najbolj naprednih predpisov na svetu in so pri nas obvezni," je dodal.
Stavbe, ki so bile zgrajene po standardih, ki veljajo danes, ne bi smele biti pri potresih, ki jih pričakujemo v Sloveniji, v nevarnosti. "Stavbe bi morale prenesti 25 odstotkov pospeška prostega pada. To je tako, kot če bi stavbo obtežili s četrtino njene teže v horizontalni smeri," je povedal Fischinger. Tako je ocenil, da potres z močjo 8 oziroma 9 za takšne stavbe ne bi smel predstavljati problema.
Po letu 1945 gradili hitro in brez dobrih predpisov
Posebno poglavje so stavbe, za katere je jasno, da niso bile zgrajene po današnjih standardih. "Ve pa se tudi, da so nekatere starejše stavbe bolj sumljive kot te, ki se gradijo v zadnjem času," je povedal naš sogovornik. Med letoma 1945 in 1960 so gradili na hitro in brez kakšnih ustreznih predpisov. Okoli leta 1960 so gradili stavbe, visoke do 10 etaž in več. "Te po sedanjih standardih zagotovo ne dosegajo tega, kar evrokode dosegajo," je dejal. Problematične so lahko tudi kakšne stare montažne hiše. "To je sestavljeno iz delčkov, in če ti delčki niso lepo povezani z armaturo, je to lahko nevarno," je povedal. Tudi stare kamnite stavbe, kot so bile v Posočju in jih lahko najdemo tudi na malo manj razvitih območjih države, so ranljive.
Tudi novejše stavbe so lahko narejene slabo
Tudi pri novejših stavbah tveganja ne moremo povsem izključiti, saj ni nujno, da pravila vsi upoštevajo. Fischingerja skrbijo nekatere podrobnosti. Denimo to, kako se pri nas dajejo licence za to, kdo lahko projektira in kdo ne. "Pri nas recimo lahko projektira gradbeni tehnik, če ima 15 let izkušenj," je dejal Fischinger, pri čemer pa ni nujno, da ima tak tehnik tudi izkušnje s potresi. "In potem, seveda, revizija je tudi dokaj prijateljska," je dodal. Tako je prepričan, da tudi pri nas obstajajo stavbe, ki so kljub dobrim predpisom narejene slabo. Vseeno Fischinger meni, da večina dela tako, kot je treba.
Sicer je veliko odvisno tudi od tega, na katerem območju je stavba zgrajena. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. "Torej na žalost Ljubljana, ki je najbolj naseljena. Pa Kranj in Posočje. Pa še to 'srečo' imamo, da gre še čez Krško," je dejal Fischinger. Štajerska, Prekmurje in tudi Koroška ter območja ob morju so manj ogroženi. "Pospeški, ki jih tam pričakujemo, so dva- do trikrat manjši kot v Ljubljani," je še dejal Fischinger.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.