Potresni sunek je v ponedeljek nekaj po 15.uri prizadel območje Posočja. Epicenter potresa z močjo 4,9 po Richterjevi potresni lestvici je bil 4 km severno od Kobarida, čutili pa so ga po vsej Sloveniji in v sosednji Italiji ter Avstriji. Potres je povzročil škodo na območju, ki ga je potres v Posočju prizadel že leta 1998.
Tla pod nogami so poskakovala
Prebivalci Bovca so po potresnem sunku štiri minute po 15. uri zapustili stanovanja in hiše. "Bili smo doma, ko je iz omar in polic začelo metati steklovino, s sten so popadale slike," je za 24ur.com povedala Lidija Lazar iz Bovca. Po potresu v Posočju leta 1998 so si začeli graditi novo družinsko hišo, saj je bila stara močno poškodovana. V novo hišo so se vselili pred pol leta. "Potres je bil podoben tistemu iz leta 1998. Čutili smo močno poskakovanje tal pod nami," je povedala Lazarjeva. "Na srečo na novi hiši ni večje škode, le dimnik je na svojem vrhu odstopil."
V občini Bovec je prišlo do kratkotrajnega izpada elektrike ter telefonskih zvez, ter po prvih podatkih tudi do porušitve dveh starih nesaniranih stavb. Več škode naj bi bilo tudi v vasi Čezsoča, kjer je neka prebivalka doživela srčni napad.
Urad za seizmologijo in geologijo ocenjuje, da je bila intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju 6. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije, pa tudi v Avstriji in Italiji.
Mrtev planinec, sedem poškodovanih
Med kočo pri Krnskih jezerih in domom Klementa Juga v Lepeni je skalovje, ki ga je sprožil potres, pod seboj do smrti pokopalo italijanskega planinca. Njegovo truplo so gorski reševalci našli na severnem pobočju Krna. Po dosedanjih podatkih je bilo v potresu poškodovanih sedem oseb. Dva planinca je poškodoval plaz, ki se je utrgal na območju Krna oziroma Drežnice. Tri osebe naj bi bile ujete v soteski Mlinarice.
Neposredno po potresu so bile telefonske zveze v Posočju pretrgane ali motene. Potres je povzročil tudi gmotno škodo na nekaterih stavbah. Tako je poškodovana trgovina Alpkomerca pri Hotelu Alp v Bovcu, poškodovani naj bi bili tudi nekateri gostinski objekti. V Mali vasi, ki je bila najbolj prizadeta že v prejšnjem katastrofalnem potresu, pa se je podrla celo ena stanovanjska hiša, ki še ni bila sanirana. Poškodovani so tudi nekateri objekti, ki so bili na novo zgrajeni. Tako so nekje padli dimniki, po tleh pa je tudi strešna kritina.
V Drežnici in vaseh okoli nje je največ težav zaradi vode, ki zdaj ni pitna. Tam je potres povzročil tudi gmotno škodo na hišah in infrastrukturnih objektih, ki pa jo še ocenjujejo. Prišlo naj bi tudi do novih premikov na zemeljskem plazu na Koseču pri Drežnici. Na Kobariškem so bili nekaj časa tudi brez elektrike. V samem Kobaridu potres ni povzročil velike škode, poškodbe so na nekaterih stanovanjskih objektih in sicer v obliki razpok, poškodovanih dimnikov in strešnikov. Iz drugih območij severne Primorske ni podatkov o večji škodi.
Cesto Kobarid - Bovec, ki je bila zaradi dveh skalnatih podorov zaprta več kot pet ur, so po 20.30 uri znova odprli za promet. Promet med obema krajema so v tem času usmerjali preko Italije.
Škoda na večjem številu objektov
Predsednik vlade Anton Rop je na zasedanju državnega zbora med drugim dejal, da bo vlada preučila ukrepe, ki jih bo treba sprejeti glede nastale škode pri današnjem potresu. Ministra za okolje in za obrambo, Janez Kopač in Anton Grizold, pa sta po novici o potresu odpotovala v Posočje.
Kot je povedal bovški župan Danijel Krivec, ki je tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, bo kar nekaj ljudi noč po potresu prespalo v šolski telovadnici in v pomožnih objektih ob lastnih hišah, ki so jih ohranili še od zadnjega potresa pomladi leta 1998. Povpraševanja po šotorih ni bilo. V štabu civilne zaščite jih imajo nekaj na zalogi in jih bodo po potrebi dali v uporabo, sicer pa bodo celo noč dežurali in spremljali potek dogodkov.
Člani štaba civilne zaščite iz Kobarida so si zvečer ogledali razmere v vasi Drežnica in bližnjih vaseh. Ker gre za potresno najbolj ogroženo območje, so tam vzpostavili tudi dežurno enoto štaba civilne zaščite in se dogovorili o tem, kako ukrepati ob morebitnih dodatnih potresnih sunkih, je povedal poveljnik štaba civilne zaščite občine Kobarid Pavel Sivec. Na terenu so tudi ugotovili, da ni potrebe, da bi prebivalci Drežnice, Drežniških raven, Magozda, Jezerc in Koseča prenočili zunaj svojih domov, domačine pa so seznanili z nujnimi telefonskimi številkami, kamor lahko po potrebi pokličejo na pomoč.
Potres je prizadel isto območje kot leta 1998
Kot je znano, je 12. aprila 1998 Slovenijo stresel potres z močjo med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Žarišče potresa je bilo v Julijskih Alpah med Bovcem in Kobaridom, čutili pa so ga tudi v sosednjih državah. Po oceni strokovnjakov je aprilski potres v tem stoletju najmočnejši potres v Sloveniji. Potres je najhuje prizadel širše območje Kobarida in Bovca, predvsem Drežniške Ravne, ter kraje v dolini Trente, pa tudi Gorenjsko, predvsem Bohinj in Jesenice. Na srečo ni zahteval žrtev.
Glavnemu potresnemu sunku je v letu 1998 sledilo izjemno veliko število popotresnih sunkov.
V prvih desetih dneh po potresu so jih stalne opazovalnice zabeležile okoli 430. Šibkih, t.i. instrumentalnih potresov, ki so jih beležile dodatno nameščene terenske potresne opazovalnice, pa je bilo v tem času več tisoč. Najmočnejši popotres je bil 6. maja 1998 zjutraj. Po podatkih Uprave RS za geofiziko na Golovcu je bilo v enem letu kar 7.000 popotresnih sunkov (večina šibkih), kar je po tako močnem potresu običajno.
