Na današnji dan obeležujemo Mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Gre za svetovno kampanjo, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Leta 2002 ga je ustanovila mednarodna organizacija International Childhood Cancer Day, ki se zavzema za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbuja k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja in po njem.
Rak je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri osebah, mlajših od 15 let. Da omenjena bolezen pri otrocih ne bi ostala tabu tema, si prizadevajo tudi v društvu Junaki 3. nadstropja, v katerem so združeni starši otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani.
V društvu namreč še vedno opažajo, da mnogi vrstniki Junakov, kot imenujejo otroke z rakom, nimajo dovolj informacij o tej bolezni in se gologlavih Junakov izogibajo ali pa se jih celo bojijo. Zato so letos še posebej izpostavili problematiko sprejemanja med vrstniki, hkrati pa se jim zdi pomembno tudi to, da pomagajo staršem do lažjega soočanja z otrokovo težko boleznijo.
Zgodbe Junakov 3. nadstropja
Sergeja Urnaut je za levkemijo zbolela leta 2019 in se od takrat šola od doma. 3. in 4. letnik gimnazije je tako opravila s pomočjo bolnišnične šole Ledina, ki deluje na hemato-onkološkem oddelku v Ljubljani. Zelo je ponosna, da je uspešno opravila vse letnike in tudi maturo. Letos pa je vpisana na pravno fakulteto v Mariboru in se že pripravlja na izpite. Ker je bila letošnje šolsko leto veliko v bolnišnici, je zamudila kar nekaj predavanj, a vseeno upa, da ji bo izpite uspelo opraviti. Sergeja si najbolj želi, da bi se razmere zaradi korone čim prej umirile, da bi lahko tudi sama spet sedla v študijske klopi in spoznala profesorje in kolege študente.
Jaka Burger je zmagal z boleznijo mielodisplastični sindrom, ki se zdravi s transplantacijo kostnega mozga. V bolnišnici je preživel skoraj leto dni, zato je celotni četrti razred spremljal prek Zooma. Učiteljica in sošolci so mu pošiljali tudi lepe filmčke, kar ga je zelo ganilo. Letos, ko obiskuje 5. razred, gre kdaj tudi že v šolo (največkrat za tri ure, čeprav kdaj ostane tudi cel dan), sicer pa ga pridejo učiteljice obiskati tudi na dom. Sošolci so do njega zelo prijazni in ga ne obravnavajo kot bolnega fanta, ampak z njim tudi igrajo nogomet.
Nina Viktorija Bilban se je zaradi koronavirusa na daljavo začela šolati leta 2020. V istem letu so njeni sošolci maturirali, sama pa je ostala brez las. Ker njen imunski sitem ni vzpostavljen, se še vedno šola na daljavo in se uči za maturo.
Vita Renko je za rakom z levkemijo zbolela januarja lani, vse pa se je začelo s hudimi bolečinami v stegnih. Med zdravljenjem s kemoterapijo je izgubila lase, pa tudi počutila se je slabo. Z zdravljenjem je končala lani oktobra, zdaj pa enkrat mesečno hodi na preglede in odvzem krvi, da preverijo njeno stanje.
Hana Hafner je imela tumor v glavi, zato so jo najprej operirali in ji odstranili del tumorja, zdaj pa se zdravi s kemoterapijo. Gre za zelo močna zdravila za zmanjšanje tumorja, ki imajo tudi stranske učinke, slabost, bruhanje, oslabljen imunski sitem, sprememba okusa. Zaradi oslabljenega imunskega sistema ima Hana kar nekaj omejitev. Paziti mora tudi pri hrani, saj ne sme jesti svežega sadja, ki ni olupljeno ali zares dobro oprano, prav tako mora biti hrana dobro prekuhana, prepečena in sveža. Izogiba se tudi prostorov, kjer je veliko ljudi, da se česa ne naleze, pa tudi šola se od doma.
Letno sicer za rakom zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo tudi izgubijo. V Sloveniji letno umre od 10 do 15 otrok.
Med njimi je bil leta 2019 tudi 12-letni Rožle Valjavec. Mama Junaške zvezdice Rožleta, Urška, je pojasnila, da so se jih ljudje, ko je njen 11-letni Rožle zbolel za rakom, začeli izogibati. Imeli so vedno manj stika z okolico, nihče tudi ni prišel več na obisk. Otroci so se Rožleta, zaradi njegovega otečenega obraza, začeli izogibati. Nihče se ni hotel pogovarjati z njim, zato je bil sam in osamljen. Kot je pojasnila, so kot družina potrebovali delček normalnosti ob obiskih in pristno bližino prijateljev. Zato vse vabi, naj se ne bojijo pristopiti k otroku z rakom.
Pripnite si zlato pentljo in tako izkažite podporo otrokom in mladostnikom, ki se pogumno spopadajo z rakom, vsem, ki so premagali otroškega raka, družinam, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka, in zdravnikom, zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku.
