'Potrebno je zvišati konkurenčnost kmetijstva'

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je ob današnji predstavitvi dela ministrstva v zadnjih štirih letih dejal, da je bilo narejenih več pomembnih pozitivnih premikov, ocenjevanje dela ministrstva pa je prepustil kmetom in potrošnikom. Izpostavil je dokončno vključitev slovenskega kmetijstva v skupno kmetijsko politiko EU, uvedbo reforme kmetijske politike iz leta 2003 ter začetek prilagajanja na klimatske spremembe. Ob tem je še poudaril, da slovenski kmet danes prejema enaka plačila kot kmetje v starih državah članicah EU. Za razvoj podeželja, gozdarstva in ribištva so bile sprejete strateške razvojne usmeritve do leta 2013, na področju hrane pa uvedeni visoki standardi, ki potrošniku zagotavljajo varno in kakovostno hrano.

'Slovenski kmetje prejemajo enaka plačila kot kolegi EU'

Kot enega pomembnejših dosežkov je minister Jarc izpostavil izpolnjeno zavezo vlade, da je od leta 2004 naprej zagotovila proračunska sredstva za doplačevanje neposrednih plačil. Slovenski kmetje zato danes prejemajo enaka plačila kot njihovi kolegi iz drugih držav članic EU-15, je pojasnil. Ministrstvo je lani uvedlo tudi reformo slovenske kmetijske politike (SKP) iz leta 2003, ki uvaja proizvodno nevezana plačila. Slovenskim kmetom je bil s tem dan stabilen in predvidljiv okvir za gospodarjenje do leta 2013. Okoli 62.000 kmetom je bilo kljub manjšemu zamiku v predpisanem roku izplačanih 134,4 mio EUR.

Ministrstvo se je odzivalo na naravne nesreče

Ministrstvo je z uvedbo sofinanciranja zavarovanj leta 2006 naredilo pomemben napredek na področju preprečevanja škode po naravnih nesrečah, pri čemer bo država v prihodnjem letu povečala sofinanciranje premij na 50 odstotkov, pravi minister. Ministrstvo je pripravilo strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, ki ji bo sledil tudi akcijski program. Poleg tega je ponovno vzpostavljeno načrtno vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, za katere se vzpostavlja nova javna služba.

Po besedah ministra Jarca se je ministrstvo odzivalo tudi na nepredvidene dogodke, kot so naravne ujme, pomori čebel ter krize v posameznih panogah, kot sta prašičereja in ribištvo. Ministrstvo je skupaj z vlado zagotovilo dodatno finančno ali drugo obliko pomoči in znižalo davke, ter ko je bilo to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi in živali tudi poostrilo inšpekcijski nadzor.

Znižanje stroškov za kmete

Kljub uvedbi strogih standardov na področju zagotavljanja varne in kakovostne hrane, je ministrstvo odpravilo nepotrebne nadstandarde in znižalo s tem povezane stroške za kmete in živilsko predelovalno industrijo, pravi Jarc. S spremembami zakona o kmetijstvu je poenostavilo postopke za upravičence pri vlaganju zahtevkov pri plačilni agenciji, s spremembami zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa je znižalo obvezno članstvo in s tem odpravilo nepotrebne obveznosti za posameznike in zmanjšalo administrativno delo in stroške KGZS.

Minister je spomnil tudi na spremembo zakona o gozdovih, ki je omogočila lastnikom gozdov lažje ter učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi, višinskim in gorskim kmetijam pa pridobitev koncesij za izkoriščanje državnih gozdov.

V prihodnje je potreben dvig konkurenčnosti

Minister Jarc je opozoril tudi na problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu in nujno potrebo po zvišanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva. »Obdobje naslednjih let je potrebno izkoristiti za prilagoditev na razmere, v katerih bo slovensko kmetijstvo sposobno slediti globalnim tržnim vplivom,« je dejal in poudaril, da »obstajajo občutne razlike po posameznih proizvodnih usmeritvah, zaradi česar bi bilo smiselno ugotoviti ključne probleme posameznih sektorjev ter pripraviti ciljno usmerjene ukrepe«. Ministrstvo je zato pristopilo k izdelavi strategije, ki naj bi dala odgovore na vprašanje, kako povečati konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva.