Današnji novi predlogi so bili bolj lokalnega značaja. Na primer dodatna sredstva za Slovence po svetu, sredstva za urejanje Dravinje, za urejanje cest in priključkov k avtocesti, skupaj v višini slabih 400 milijonov tolarjev.
Opozicija je obupala že vnaprej.
Branko Kelemina iz SDS je povedal, da se jim zdi škoda, da čas zapravljajo za to, da pri vsakem amandmaju povedo, da ga ne podpirajo.
Glede na dosedanje razprave lahko jutri pričakujemo precej očitkov o prevelikem trošenju države. Opozicija pa danes dlje od splošnih ocen ni šla.
Kako resna je epizoda rebalans?
S tem, ko smo se dodatno zadolžili za dobrih 14 milijard tolarjev se je tekoči primanjkljaj povečal s 50 na 64 milijard, kar pomeni 1,3 % bruto družbenega proizvoda, namesto načrtovanega odstotka. Ker pa plačujemo še za stare grehe, ko so proračunske obveznosti pod ministrom Gasparijem prestavljali vnaprej, skupni primanjkljaj znaša kar 140 milijard tolarjev. To pa je 2,8% bruto družbenega proizvoda in je le malo pod mejo, ki jo za vstop v EU priporočajo maastrichi kriteriji, ki priporočajo 3%. Upoštevati moramo, da je v prihodke letošnjega rebalansa že vračunanih 112 milijard z naslova prodaje NLB. Belgijska KBC pa kupnine sploh še ni plačala saj Svet banke Slovenije še ni izdal soglasja za upravljanje do 50% banke. Torej priliv KBC, ki naj bi znašal 96 milijard še ni zagotovljen.
Letos so proračunski odhodki manjši od predvidenih
Po predlogu rebalansa, ki so ga na vladi konec maja soglasno potrdili, so letošnji proračunski odhodki zmanjšani za 1,07 odstotka oziroma 14,4 milijarde tolarjev na 1134 milijard tolarjev. Predlog rebalansa predvideva, da bodo prihodki letošnjega proračuna 1194,5 milijarde tolarjev, kar je za skoraj 29 milijard tolarjev manj od predvidenih proračunskih prihodkov v sedaj veljavnem proračunu za leto 2002.
Vlada bo ob rebalansu izkoristila tudi tako imenovani avtomatični fiskalni stabilizator v znesku 14,3 milijarde tolarjev, kar pomeni, da se bo na osnovi zakona o izvrševanju proračuna dodatno zadolžila, predvsem na domačem trgu. Za nižje proračunske vire sta po pojasnilu finančnega ministrstva dva ključna razloga. Prvi je nižja realizacija proračunskih prihodkov do konca leta 2001 od ocen, ki so v času priprave proračuna za leto 2002, to je lansko jesen, služile kot podlaga za projekcije prihodkov za leto 2002. Nižji realizirani prihodki v letu 2001 pomenijo tudi nižjo osnovo za leto 2002, in sicer tako za neposredne davke, kakor tudi za obe glavni kategoriji posrednih davkov (DDV in trošarin). Zaradi nižje realizacije omenjenih kategorij davčnih in nedavčnih prihodkov v letu 2001, ki so bile podlaga za projekcije prihodkov v sprejetem proračunu za letošnje leto, so bili prihodki v sprejetem proračunu za leto 2002 višji za približno 20 milijard tolarjev.
