Oba predloga so na izredni seji podprli z 49 glasovi za in nobenim proti ob 56 navzočih poslancih. Prvi dokument z naslovom Prioritete Slovenije na področju evropskih zadev za leto 2004 je DZ sprejel kot deklaracijo, drugega z naslovom Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu EU v letu 2004, ki je nadgradnja prvega gradiva, pa kot prilogo, ki naj bi bila podlaga za oblikovanje stališč in izhodišč Slovenije pri delovanju v evropskih institucijah. Uvodoma je gradiva poslankam in poslancem predstavil premier Anton Rop, ki je med drugim izrazil prepričanje, da bo država v uspešnem sodelovanju med vlado in DZ zmogla uspešno zagovarjati nacionalne interese v EU in prispevati h skupnim prizadevanjem povezave na različnih področjih njenega delovanja.
Za sprejem deklaracije in priloge so glasovali poslanci tako koalicijskih strank LDS, ZLSD in DeSUS, kot tudi iz vrst opozicijskih SDS, SLS, NSi ter oba poslanca narodnosti. Poslanske skupine so oba dokumenta načelno podprle, obenem pa so opozorile na nekatera področja, kjer bo potrebna še posebna pozornost, zlasti na področju sodelovanja z državami zahodnega Balkana, pa tudi v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi in pri uvedbi evra. Zlasti opozicijski poslanci so ocenili, da sta dokumenta premalo določna in puščata preveč nejasnosti. Tako so izrazili pričakovanje, da bo vlada pri posameznih vprašanjih zastopala jasnejša in določnejša stališča.
V sprejeti deklaraciji so opredeljene štiri prednostne naloge Slovenije v EU v letošnjem letu. V prvi sklop sodijo ukrepi za učinkovit vstop v EU in nadaljevanje širitve unije, drugi sklop zajemajo pogajanja o naslednji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, tretji izvajanje ciljev lizbonske strategije - ta predvideva, da bo EU do leta 2010 postala najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu -, zadnji sklop pa zajema področje zunanjih odnosov.
V skoraj 70 strani dolgi prilogi z naslovom Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu EU v letu 2004, so podrobneje opredeljene prioritete države na širokem spektru področij, s katerimi se ukvarja EU, gradivo pa služi predvsem kot podlaga za nastop v Svetu EU, osrednjem zakonodajnem telesu povezave, v katerem Slovenijo zastopa vlada, in v Evropskem svetu, ki združuje voditelje držav članic.
Kot je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril premier Rop, je Slovenija s 1. majem začela delovati v novem okolju, zato mora vnovič preučiti svojo strateško pozicijo v kontekstu članstva v EU in v širšem mednarodnem okolju. "Sodobni razvojni izzivi, ki so pred nami, so globalizacija, aktivno delovanje v mednarodni skupnosti, na znanju temelječa družba, dolgoživa družba in upravljanje kompleksnih družb. Osnovni strateški cilj Slovenije je v desetih letih preseči raven poprečne razvitosti EU in se uvrstiti med najbolj razvite in uspešne članice EU. Naše prioritete so jasne: učinkovita vključitev Slovenije v EU, prevzem evra, vzpostavitev zunanje meje EU in sposobnost črpanja sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov. Pri tem je ključna prioriteta uspešno pogajanje za naslednjo finančno perspektivo 2007-2013 kot tudi izvajanje lizbonske strategije," je prednostne naloge strnil premier. Kot je dodal, je Slovenija je kot članica EU pridobila pravico soodločanja pri sprejemanju odločitev EU ter sooblikovanja evropskih politik. Pri tem so za učinkovito zastopanje in uveljavljanje nacionalnih interesov ključne jasne in realno zastavljene prioritete in prednostne naloge ter hitro odzivanje nacionalno usklajenih stališč, je še pristavil Rop.
Poslankam in poslankam sta spregovorila tudi minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl in zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je poudaril prvi, je za učinkovito zastopanje interesov Slovenije ključna določitev jasnih in realno zastavljenih prednostnih nalog. "Prednostne naloge naj predvsem pomenijo pomembno vodilo in spodbudo za pravočasno pripravo nacionalno doma v Sloveniji usklajenih stališč do zakonodajnih predlogov v postopku v institucijah EU, ki se bo po potrebi dopolnjevalo in nadgrajevalo," je pojasnil minister in dodal, da se bo morala Slovenija kot članica unije osredotočiti na tiste procese odločanja, kjer ima izrazit interes.
Rupel, ki je na kratko predstavil prioritete države na področju zunanjih odnosov, pa je dejal, da bo Slovenija ponekod še naprej vodila svojo zunanjo politiko. Pri tem je posebej izpostavil reševanje dvostranskih vprašanj s Hrvaško in delovanje na območju Zahodnega Balkana, kjer bo Slovenija podpirala približevanje držav regije evropskim povezavam, kar nenazadnje od nje pričakuje tudi EU. Posebej bo Ljubljana - tako Rupel - na območju aktivna z gospodarsko diplomacijo, prav tako pa unija od države pričakuje sodelovanje pri oblikovanju politike do Srbije in Črne gore ter Kosova. Prav tako bo Slovenija še naprej razvijala tesne stike z Rusijo in čezatlantsko partnerstvo. "Želimo si, da bi se v EU okrepil interes skupnosti, evropskih duh, bomo pa skrbeli tudi za nacionalne interese," je še dejal Rupel.
