Potihem naj bi kar nekaj starih članic, na čelu z največjo plačnico v bruseljsko blagajno Nemčijo, menilo, da je danski kompromis za dobri dve milijardi evrov preveč radodaren. Najtrše pogajalske orehe bo tako večina od 25-ih držav stare in nove Evrope trla šele tik pred iztekom zadnjega roka v Koebenhavnu konec tedna, svoje zahteve na vrh prenaša tudi Slovenija.
Pogajanja so zdaj zares dramatična, ob uradnih nenehno potekajo tudi intenzivna navzkrižna lobiranja. Olje na ogenj je prilil predsednik komisije Romano Prodi s pozivom članicam, naj kandidatkam ponudijo ves znesek, predviden za širitev, to je 40 in ne 37 in pol milijarde evrov, kolikor znaša oktobrska ponudba Unije. Danski kompromis, ki je med tema zneskoma, naj bi bil skrajna meja za Unijo. Slovenija in še nekaj držav zahteva več, najbolj problematična Poljska pa je Dance izzvala, da so ji zagrozili z izpadom iz širitve 2004.
V načelu so potrjene kvote in pravica do doplačevanja neposrednih plačil iz nacionalnih proračunov novink, vendar pa bodo dokončne odločitve sprejete šele s potrditvijo finančnih vidikov širitve.
Potočnik: Slovenija si lahko izbori več od sedanje ponudbe
Slovenija si v sklepni fazi pristopnih pogajanj z Evropsko unijo na vrhunskem zasedanju v Koebenhavnu lahko izbori boljšo globalno finančno pozicijo oziroma višja povračilna plačila, kot jih ji trenutno ponuja dansko predsedstvo, zato pri svoji zahtevi vztraja in jo prenaša na vrh, je poudaril vodja slovenskih pogajalcev z EU Janez Potočnik.
Takšno oceno je pogajalec podal kljub današnjemu opozorilu danskega predsedstva, da države članice finančne dele kompromisnih svežnjev, podlage za sklenitev pogovorov na vrhu, ocenjujejo kot skrajno ponudbo in na nadaljnje povišanje niso pripravljene pristati. "Verjamem, da je rešitev lahko boljša od sedanje ponudbe, pravilno pa smo se odločili, da gremo naprej z enim samim vprašanjem," je zagotovil Potočnik. Kakšna vsota povračilnih plačil bi bila za Slovenijo še sprejemljiva, pa pogajalec ponovno ni želel razkriti.
Razprava o danski ponudbi se je že začela
Ministri so razpravo o danski kompromisni ponudbi sicer začeli že v ponedeljek zvečer na delovni večerji, na kateri jih je predsedstvo po celodnevnih pogajanjih z deseterico kandidatk obvestilo o aktualnem stanju. Po podatkih danskega predsedstva tako načelno na ponujene kompromisne svežnje pristajajo tri države - Ciper, Slovaška in Estonija, pa tudi Latvija in Litva sta pred razrešitvijo še odprtih vprašanj. Večino ponujenih rešitev zavrača Poljska, vseh dvostranskih vprašanj tudi ni rešila Malta, medtem ko si Slovenija, Madžarska in Češka prizadevajo predvsem za izboljšanje finančne pozicije, slednji dve pa želita tudi spremembe pri neposrednih plačilih.
Za širitev EU milijard evrov in nič več
Predsedujoči Evropski uniji, danski premier Anders Fogh Rasmussen, je med današnjim obiskom v Atenah v okviru tradicionalne turneje po prestolnicah držav članic unije pred vrhunskim zasedanjem v Koebenhavnu ta konec tedna opozoril, da vsota, predvidena za širitev povezave v letu 2004, ne bo presegla 40 milijard evrov, o čemer so se šefi držav članic dogovorili tudi na zadnjem vrhu konec oktobra v Bruslju.
EU naj ponudi bodočim članicam finančno podporo
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi pa je članice EU danes pozval, naj kandidatkam za članstvo v povezavi ponudijo vso finančno podporo, ki je v evropskem proračunu predvidena za širitev unije. "Mislim da tudi v primeru, da bomo porabili ves denar...to ne bo slaba poteza," je v pogovoru za danski radio danes dejal Prodi.
Evropska unija je na vrhu v Berlinu marca leta 1999 dosegla dogovor o financiranju širitve - večina odpade na subvencije kmetom - v višini 40 milijard evrov, vendar pa so voditelji petnajsterice to vsoto na vrhu v Bruslju konec oktobra oklestili za poltretjo milijardo evrov. Nekatere kandidatke - med njimi je najglasnejša največja med njimi, Poljska - zato zahtevajo, naj unija uresniči prvotne obljube glede financiranja širitve. Varšava pod pritiskom populističnih politikov in malih kmetov zahteva predvsem več denarja za neposredna plačila ter višje kvote.
Avstrija pogojuje širitev EU
Avstrija bo na sklenitev pristopnih pogajanj z desetimi državami kandidatkami za vstop leta 2004 pristala le, če bo petnajsterica dosegla dogovor o podaljšanju sistema ekotočk, s katerimi država omejuje tovorni promet čez svoje ozemlje, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije povedala šefica avstrijske diplomacije Benita Ferrero Waldner. Ker se to danes ni zgodilo, je bilo vprašanje preneseno na vrhunsko zasedanje EU konec tedna v Koebenhavn, kjer namerava Avstrija odpreti tudi vprašanje varnosti češke nuklearne elektrarne Temelin.
