Potrata: Ni v naši pristojnosti

Predsednica komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata (SD) je povedala, da prisluškovanja Janši in Sanaderju ne namerava uvrstiti na dnevni red redne seje komisije. Medtem pravni strokovnjak za področje človekovih pravic Ljubo Bavcon meni, da "če je šlo za prisluhe Sove Janši in Sanaderju, je to nedopusten poseg v zasebnost". Podobnega mnenja je tudi Rajko Pirnat, ki pravi, da bi to morala obravnavati parlamentarna komisija na svoji redni seji.

Dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat je izjavil, da razlogov za sklic izredne seje komisije sicer ni, da pa bi morala to temo, če gre za poseg v človekove pravice in zasebnost, obravnavati komisija DZ za peticije ter za človekove pravice na svoji redni seji.

Bavcon: Nedopusten poseg v zasebnost

Pravni strokovnjak za področje varstva človekovih pravic in svoboščin Ljubo Bavcon je povedal, da sicer še ni znano, "če je pri konkretnem primeru sploh šlo za prisluškovanje, ker dokazov še ni". Če pa se je to zgodilo, gre po njegovem mnenju za poseg v zasebnost. "Če je šlo za prisluhe Sove Janši in Sanaderju, je to nedopusten poseg v zasebnost," je poudaril Bavcon.

SDS zahteva sklic izredne seje

Majda Potrata je glede izjave poslanca Antona Ropa (SD) o prisluškovanju Janši in Sanaderju zavrnila že tretji poziv SDS k slicu izredne seje komisije, kar je med nekaterimi člani komisije iz vrst vladne koalicije sprožilo ogorčenje. Tako Eva Irgl (SDS) ocenjuje, da gre v omenjenem primeru za "hud poseg v človekovo zasebnost, s katerim bi se komisija za človekove pravice morala ukvarjati", medtem pa Potrata meni, da bi z obravnavo konkretnega primera "posegli v pristojnosti drugih komisij".

Potrata se pri svojem ravnanju sklicuje na mnenje zakonodajnopravne službe, iz katerega je razbrala, da "niti poimenovanje točke dnevnega reda niti predlagani sklepi niso v skladu s pristojnostmi komisije za peticije". Zato to točko dnevnega reda komisija ne bo uvrstila niti na dnevni red redne seje, je dejala.

Kot je pojasnila, je zakonodajnopravna služba DZ sprejela stališče, da je komisija dolžna obravnavati in spremljati uresničevanje človekovih pravic. Konkretna točka, ki govori o "posamičnem primeru", pa naj bi presegala pooblastila komisije.

"Nismo niti nadzorna niti preiskovalna komisija. To je problem odnosov znotraj DZ in njegovih delovnih teles ter zakonodajnopravne službe. Naša komisija na podlagi tistega, kar je zahtevala SDS, ne more ničesar ugotoviti zaradi tega, ker je zakon o Sovi tako in tako na ustavnem sodišču, vložena je civilna tožba in komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb dela," pojasnjuje Majda Potrata in dodaja, da komisija za peticije v primeru Janša-Sanader ne more storiti ničesar, ker naj bi šlo za poseg v tajne dokumente.

Naj javnost presodi o vsebini pogovora?

Tednik Mag v svojem članku razkriva vsebino štirih zvočnih zapisov o Janezu Janši, Ivu Sanadreju in Antonu Ropu. Zanimiv je del pogovora med Janšo in Sanaderjem, ko takratni vodja slovenske opozicije sogovorniku pravi, da je bila aretacija Podobnika neumnost in da mu s tem delajo le reklamo pred parlamentarnimi volitvami. Janša je Sanaderju omenil še, da njegovi stranki dobro kaže in da incidenti zato niso potrebni. Sanaderja je prosil, naj ribičev ne pošilja v Piranski zaliv, ker je slovenska javnost na to zelo občutljiva.

Poslanci komisije za nadzor tajnih služb niso bili enotni glede interpretacije vsebine pogovora, zato je član komisije Dušan Kumer (SD) prepričan, da bi bilo najboljše, če bi slovenska javnost lahko poslušala cel posnetek in si sama ustvarila svoje mnenje in stališče, kdo govori resnico in kdo ne.