Na neformalnem pogovoru za zaprtimi vrati se je Potočnik sestal z danskim veleposlanikom Poulom Skyttom Kristoffersnom, ki v imenu predsedstva vodi pristopne pogovore v Bruslju. Uradno bosta strani na novem, četrtem krogu sklepne faze pristopnih pogajanj o tem govorili v ponedeljek.
Kacin: Za zdaj gre le za ponudbo
Odbor DZ je za zaprtimi vrati danes razpravljal o pogajalskem svežnju, ki ga je dansko predsedstvo EU ponudilo Sloveniji. Predsednik odbora Jelko Kacin je dejal, gre za zdaj le za ponudbo, tako kandidatkam kot tudi članicam Unije.
Sicer je o posameznih vprašanjih iz svežnja težko odločati, dokler ne bo omenjeni predlog postal tudi uradna ponudba celotne petnajsterice in Evropske komisije. Zato tudi velja, da je poglavje o prostem pretoku kapitala, kamor sodijo tudi nepremičnine, zaprto in slovenski pogajalci nimajo mandata, da bi omenjeno poglavje vnovič odpirali, je dejal Kacin.
Slednje se nanaša na ponudbo Koebenhavna, ki Sloveniji, podobno kot tudi ostalim kandidatkam, omogoča sedemletno ščitenje trga nepremičnin. Kot je znano, se je država takšni možnosti odpovedala že s 1. februarja 1999 uveljavljenim pridružitvenim sporazumom, ko je trg nepremičnin že delno odprla - po načelu vzajemnosti namreč nepremičnine lahko kupujejo tisti državljani EU, ki so imeli tri leta stalno bivališče na ozemlju Slovenije. Sporazum narekuje, da mora država štiri leta po njegovi uveljavitvi, 1. februarja 2003, pod temi pogoji odpreti trg še za ostale državljane EU, nato pa z vstopom v Unijo, predvidoma 1. maja 2004, odpraviti še pravilo vzajemnosti.
Odbor je med drugim ocenil, da je bil velik napredek dosežen na področju kmetijstva, kjer so nekatere ponudbe za Slovenijo sprejemljive. "Ravno na področju kmetijstva smo lahko s tem, kar je bilo doseženo doslej, najbolj zadovoljni," je menil Kacin. Ob tem je opozoril, da se bodo nadaljevali tehnični sestanki, na katerih naj bi slovenska in evropska stran dorekli podrobnosti in "na katerih naj bi preverili, ali smo dogovorjeno tudi pravilno razumeli".
Kar zadeva varovanje prihodnjih zunanjih meja EU, kjer bo veljal schengenski režim, odbor opozarja, da so štiri kandidatke - Slovenija, Češka, Malta in Ciper - na tem področju v posebnem položaju. Kacin je zato napovedal, da bo v prihodnjih dneh prišlo do usklajevanja med Ljubljano in Prago o teh vprašanjih, saj gre za dve srednjeevropski državi, ki sta soočeni s podobnimi izzivi, medtem ko sta Malta in Ciper kot otoka spet v drugačnem specifičnem položaju. Sicer naj bi po Kacinovih napovedih v prihodnjih dneh prišlo do "kar nekaj obiskov iz tujine", saj namerava Slovenija vložiti dodatne napore pri usklajevanju stališč kandidatk v odnosu do Evropske komisije oziroma EU.
Pogovor Drnovška in Rasmussena
Premier Janez Drnovšek pa se je o sklepnem delu pristopnih pogajanj med Slovenijo in EU pogovarjal z danskim kolegom.
Drnovšek je po telefonu danskemu premieru Andersu Foghu Rasmussenu med drugim posredoval dodatne predloge, ki bi izboljšali finančni položaj Slovenije in tako omogočili uspešen zaključek pogajanj v predvidenem roku, to je do srede decembra, ko bo v Koebenhavnu vrhunsko zasedanje EU.
