Slovenija

Potočnik na prvi skupni seji

Bruselj, 07. 05. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Razširjena Evropska komisija se je v Bruslju sestala na prvem skupnem zasedanju. Razpravljali so o prihodnji finančni perspektivi.

Janez Potočnik je na današnji seji spregovoril o postavki za sosedsko politiko
Janez Potočnik je na današnji seji spregovoril o postavki za sosedsko politiko FOTO: POP TV

Razširjena Evropska komisija je opravila orientacijsko razpravo o prihodnji finančni perspektivi, ki bo skupno porabo povezave začrtala za obdobje od leta 2007 do leta 2013. "Razprava je bila bolj proceduralna," je po zasedanju 30-članske ekipe pod vodstvom Romana Prodija dejal glavni tiskovni predstavnik komisije Reijo Kemppinen, a napovedal, da bo komisija po februarskih okvirnih smernicah konkretne predloge objavila v prihodnjih tednih, največji sklop dokumentov pa v mesecu juliju.

Komisija se je dogovorila za oblikovanje usmerjevalne skupine, ki bo skrbela za skladnost posameznih dokumentov, ki bodo predstavljali podlago za prihodnjo finančno perspektivo. Pri njihovi pripravi naj bi tudi sledila izpostavljanju dodane vrednosti financiranja projektov na evropski ravni v primerjavi s tisto na nacionalni ter si prizadevala v smeri poenostavljanja postopkov in boljše implementacije.

Da je bilo prvo skupno zasedanje razširjene komisije po vsebini bolj prazno, je v kratki priložnostni izjavi po njem ocenil tudi evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik. Pojasnil je, da so komisarji za sejo prejeli delovno gradivo z nekoliko bolj razdelano podobo prihodnje finančne perspektive, kot je tista iz februarja, s prvim razbitjem številk. V zvezi s tem se je v razpravo vključil tudi sam in med drugim spregovoril o postavki za sosedsko politiko. Ta bo v prihodnji perspektivi zajemala tudi sredstva za predpristopno pomoč državam, ki bi rade postale članice - to bosta po letu 2007 vsaj Hrvaška in Turčija.

Komisarji tudi o ustavni pogodbi EU

Druga večja tema na dnevnem redu razširjene komisije je bilo nadaljevanje medvladnih pogajanj o ustavni pogodbi EU, v katerih želi Prodijeva ekipa aktivno sodelovati, čeprav nima možnosti soodločanja. Kot je po seji povedal Kemppinen, se je komisija pripravila na vnovičen zagon medvladnih pogajanj po decembrskem propadlem poskusu, in sicer 17. in 18. maja na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju. Pri tem so komisarji vztrajali, da se morajo pogajanja zaključiti v juniju, najkasneje na vrhu 17. in 18. v mesecu, je dejal Kemppinen.

Z zadnjim osveženim osnutkom ustavne pogodbe, ki ga je pripravilo irsko predsedstvo EU, in zahtevami, ki so se pojavile v minulih dneh na sestanku izvedencev v Dublinu, pa komisija po Kemppinenovih besedah ni bila v celoti zadovoljna, saj je ocenila, da gre za korake v smeri manjšanja učinkovitosti povezave in ciljev posameznih politik. "Širok konsenz komisarjev je bil, da ustava ne sme biti slabša od ureditev v sedanjih pogodbah in osnutka, kot ga je pripravila konvencija o prihodnosti EU," je dejal Kemppinen.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17