Prvi evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik bo v Evropski komisiji pod vodstvom Romana Prodija za obdobje od 1. maja do 31. oktobra letos dodeljen evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu.
V tem času bodo komisarji desetih držav pristopnic imeli polno glasovalno pravico, ne bodo pa dobili svojega portfelja, temveč bodo "dodeljeni" desetim že obstoječim komisarjem. Svoje želje v zvezi s tem so v minulih dveh tednih Prodiju predstavili, vendar jih ta ni obvezan upoštevati.
Novinci bodo s sedanjo 20-člansko ekipo začeli delati po širitvi EU 1. maja, dotlej pa bodo morali skozi precej dolgotrajne postopke potrjevanja v Svetu EU in Evropskem parlamentu, ki so načeloma sicer bolj formalnost.
Potočnik zadovoljen z razporeditvijo
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo predsednika Evropske komisije Romana Prodija. "To je eno od področij, ki ga najbolje poznam in sem ga tudi navajal kot prednostno," je sporočil Potočnik.
Potočnik je tudi izrazil veselje do skupnega dela s komisarjem Verheugnom, "ki ga izjemno cenim in spoštujem". Verheugen je "zagotovo eden najbolj razpoznavnih in uspešnih komisarjev v obstoječi komisiji, je menil Potočnik in izrazil prepričanje, da bo sodelovanje dobro in koristno.
Opozoril pa je, da razporeditev novega evropskega komisarja za naslednje nekajmesečno obdobje ne določa vnaprej področij, za katera bodo komisarji iz desetih novih članic EU pristojni v prihodnji Evropski komisiji. O tem se bo namreč odločil novi predsednik komisije. Poleg tega, je tudi opozoril Potočnik, sami resorji ne bodo nujno enaki današnjim, saj se število evropskih komisarjev povečuje, s tem pa tudi področja, na katera bo razdeljeno delo.
Verheugen se veseli dela s Potočnikom
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen se že veseli skupnega dela s slovenskim komisarjem Janezom Potočnikom in je zadovoljen z njegovo dodelitvijo na področje širitve, je povedal njegov tiskovni predstavnik Jean-Christophe Filori.
Filori je še povedal, da se bosta komisar Verheugen in Potočnik sestala že prihodnji ponedeljek, 23. februarja, in se pogovarjala o nalogah, ki naj bi jih slovenski komisar opravljal od 1. maja do 31. oktobra letos.
Obseg dela novih komisarjev
Novinci bodo delali v tesni povezavi s kabineti komisarjev, katerim so dodeljeni, imeli pa bodo tudi svoje "mini" kabinete. Ti ne bodo številčni, komisija je sklenila, da jih bodo sestavljali trije uradniki ranga A, od katerih bo en šef kabineta (A2) ali namestnik (A3).
Vsaj eden izmed teh treh uradnikov mora biti že uradnik na Evropski komisiji in vsaj eden mora biti druge narodnosti kot komisar. Načeloma to pomeni, da bo lahko v svoj kabinet novi komisar pripeljal le enega "svojega" človeka, morda pa dva, če bosta v enem lahko združena oba kriterija, ki ju je zastavila komisija, ali pa če bo med obstoječimi uradniki našel kandidata iz svoje države.
Zadolžitve drugih novih komisarjev
Prihodnja poljska komisarka Danuta Huebner bo delala skupaj s komisarjem za trgovino Pascalom Lamyjem, kot je tudi želela. Prihodnji madžarski komisar Peter Balazs bo, skladno z izraženimi željami, pridružen komisarju za regionalno politiko Michelu Barnieru.
V ostalih primerih komisija izrecno izraženih interesov novincev ni posebej upoštevala. Največje je presenečenje za latvijsko in litovsko komisarko - prva, Sandra Kalniete, bo delala s komisarjem za kmetijstvo Franzem Fischlerjem, čeprav je želela širitev in odnose s sosedi, druga, Dalia Grybauskaite, pa s komisarko za kulturo in izobraževanje Viviane Reding, čeprav je bil njen interes finančno področje.
Kot je še odločila komisija, bo češki komisar Miloš Kužvart povezan s komisarjem za zdravje in varstvo potrošnikov Davidom Byrnom, slovaški komisar Jan Figel s komisarjem za podjetja in informacijsko družbo Erkkijem Liikanenom, estonski komisar Siim Kallas s komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Pedrom Solbesem, ciprski komisar Markos Kiprianu s komisarko za proračun Michaele Schreyer, komisar z Malte Joe Borg pa s komisarjem za razvojno politiko Poulom Nielsonom.
Rop zadovoljen z razporeditvijo Potočnika
Premier Anton Rop je izrazil zadovoljstvo, tudi zato, ker naj bi se prav o tej rešitvi pogovarjal tudi s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem: "Izrazil sem interes Slovenije za delo na področju nadaljnjih procesov širitve. Pri tem sem poudaril naše izkušnje na tem področju. Tu je Slovenija najbolj uspešna, ima dobre izkušnje, pa tudi posebne interese v regiji.".
Še zadnje poročilo za pristopnice
Slovenija je na skorajšnje članstvo v Evropski uniji dobro pripravljena in se ne spopada s težavami, ki bi preprečile njeno gladko integracijo v povezavo, je v Bruslju odboru za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu povedal njegov poročevalec za državo Demetrio Volčič. Najresnejši problem Slovenije je mejni spor s Hrvaško, v zvezi s katerim je tudi EU že pozvala obe strani, naj dosežeta sporazum, je dodal Volčič.
Mejni spor je povezan tudi z odločitvijo Hrvaške, da enostransko razglasi ekološko-ribolovno cono v Jadranskem morju. Temu koraku je nasprotovala tudi EU, ki je zato Hrvaško pozvala, naj s Slovenijo in drugimi jadranskimi državami poišče takšno rešitev problema, ki bo sprejemljiva za vse strani, je odboru razložil Volčič, italijanski socialistični poslanec slovenskega rodu, ko je povzemal svojo oceno o pripravljenosti Slovenije na članstvo, zapisano v zadnjem poročilu o pripravljenosti desetih pristopnic na vstop v EU 1. maja letos.
