Potep po Triglavskem narodnem parku: Prilagodimo svoje navade naravi

Umirjanje prometa v Triglavskem narodnem parku (TNP) v poletni sezoni je osrednja aktivnost, s katero si naravovarstveniki prizadevajo živalskemu svetu zagotoviti mir in varen prostor v obdobju, ko vzgajajo svoje mladiče. "Javni prevoz, urejena parkirišča, ki so tudi v naravi omejena, in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da tem redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir," je izpostavil vodja projekta VrH Julijcev Andrej Arih iz javnega zavoda TNP in dodal, da so za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru vzpostavili 19 mirnih con.

Na območju Julijskih Alp na voljo skoraj 30 dodatnih linij javnega prevoza v letošnjem poletju

Ključno pri usmerjanju obiska in umirjanju prometa je spodbujati obiskovalce k uporabi javnih prevoznih sredstev, je poudaril direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik. Zato bo na območju Julijskih Alp v letošnjem poletju na voljo skoraj 30 dodatnih linij javnega prevoza, in sicer devet v Bohinju, 11 v dolini Soče in devet na območju Radovljice, Bleda, Jesenic in Kranjske Gore.

Letos bodo posebno pozornost namenili umirjanju prometa na Pokljuki, je pojasnil direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus. Ker so se obiskovalci lani s pridom vozili na Pokljuko z bohinjske strani, letos pripravljajo tudi prevoze z Bleda. Z obeh strani bodo brezplačni avtobusi na voljo vsak dan od 1. julija do 20. septembra – od večjih parkirišč do najbolj obiskanih planinskih izhodišč na Pokljuki in nazaj. Vozili bodo od 6.50 zjutraj do 19.00 zvečer. Langus je napovedal, da bodo v kratkem poskrbeli tudi za digitalizacijo voznih redov, kar bo obiskovalcem olajšalo uporabo javnega prometa.

Divji petelin se izogiba planinskim potem, zato so zanj pomembne mirne cone

Andrej Arih je razložil, da so za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru vzpostavili 19 mirnih con. Vse so označene s tablicami, na nekaterih pa so postavili zapornice na gozdnih cestah, ki zagotavljajo nadzorovan promet vozil, še posebej v najbolj občutljivem obdobju vzreje mladičev.

Društvo za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju s TNP izvaja monitoring divjega petelina in belke. Pet divjih petelinov in tri belke so opremili s telemetričnimi napravami in jih spremljajo prek GPS oddajnikov. Ugotovili so, da se divji petelin izogiba planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo. Zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na uporabo obstoječih poti, zelo pomemben ukrep, je ocenil Arih. "Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu nabiranja borovnic in gob na teh nekaj 100 hektarjih Pokljuke," je dejal.

Rezultati za belko kažejo, da je močno navezana na visokogorje, pozimi še posebej na strme predele in skalne stene, kjer najde travnato rastlinje. Samci se zadržujejo v bližini samic do trenutka, ko se izležejo mladiči. Nato samica sama skrbi za zarod in se z mladiči večinoma zadržuje na travnatih platojih.

Pri projektu VrH Julijcev sodeluje tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je prav tako izvedel nekaj ukrepov za varstvo divjega petelina na Pokljuki. Posadili so 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomembna za koconoge kure. Poleg tega so okoli Fužinarskih planin razredčili 15 hektarov rušja in grmovja ter očistili 61 kilometrov presek. S tem so, kot je razložila Brigita Oblak iz ZGS, prispevali k izboljšanju življenjskega habitata živali.

Da bi obiskovalci več vedeli o živalskih vrstah, ki bivajo na območju parka, so predstavniki javnega zavoda TNP v šestih planinskih kočah uredili informacijske točke za boljše poznavanje vrst, kot so divji petelin, belka, gozdni jereb, triprsti detel, kotorna in dveh vrst dvoživk (velikega pupka in hribskega urha). Poleg tega so postavili več kot 50 novih informacijskih tabel, prenovili učno pot Goreljek, s katero varujejo najbolj občutljiv del visokih barij. Tečejo tudi dela za prenovo Pokljuške poti, je naštel aktivnosti Arih.

Več varuhov gorske narave

Spodbudam za več uporabe sredstev trajnostne mobilnosti se pridružujejo tudi na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec pri PZS, je pohvalil planince, češ da tradicionalno veljajo za tiste, ki imajo skrben odnos do narave. "Se pa v zadnjih letih srečujemo z višjim številom obiskovalcev, kar nas postavlja pred skupno nalogo, da prilagodimo svoje navade tako, da bo odtis našega obiskovanja gora minimalen," je izpostavil.

PZS bo v okviru projekta VrH Julijcev usposobila 70 dodatnih varuhov gorske narave, ob tem da so jih v zadnjih 20 letih usposobili že okoli 370. Pripravljajo tudi dokumentarni izobraževalni film o vplivu gorskega turizma na divjega petelina in belko, o visokogorskih jezerih in o tem, kako naj ljudje obiskujejo izjemno območje parka.

Iz Dvojnega jezera doslej izlovili skoraj 18.000 rib

Zavod za ribištvo Slovenije medtem nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera, ki ga izvaja že tretje leto zapored. Miha Ivanc iz omenjenega zavoda je pojasnil, da so do letošnjega leta iz jezera pobrali že skoraj 18.000 rib. "Delo je v prvi vrsti zahtevno zaradi težko dostopne lokacije, kamor je potrebno pripeljati vso opremo. Obe vrsti rib, jezerska zlatovčica in pisanec, v visokogorskem jezeru poslabšujeta ekološko stanje jezera. Izginili so planktonski raki in ličinke vodnih žuželk, s katerimi se ribe prehranjujejo, zaradi česar so se začele razraščati tudi alge," je pojasnil.

Ribiči se izlova lotevajo z različnimi metodami, kot so elektro ribolov, kogoli (posebne pasti, ki ribo s pomočjo vodila vodijo v vršo) in zabodne mreže. Slednje so se izkazale kot najbolj učinkovite, vendar se v poletnem času na njih nabirajo alge. Tako postanejo ribam vidne in s tem neučinkovite. Ribiči morajo zato vsakodnevno čistiti mreže.

Za zmanjšanje alg bodo v javnem zavodu TNP tudi letos odstranjevali rastlinje na Dvojnem jezeru. V sodelovanju s PZS bodo nadaljevali s pridobivanjem dovoljenj za nadgradnjo čistilne naprave v koči pri Dvojnem jezeru.