Kljub temu, da je rok za ratifikacijo že potekel, pa to ne pomeni, da je pogodba v celoti neveljavna. S 30.6. je padla finančna priloga tega sporazuma, kjer je predvideno, da se terjatve in obveznosti pobotavajo in je torej saldo nič, je dejal minister za okolje in prostor Janez Kopač. Ravno ta del meddržavne pogodbe bo treba popraviti oziroma ratificirati dodatek k pogodbi. S predstavniki hrvaške vlade bomo morali spet sedli za mizo, pravi minister Kopač, in poudarja, da pa je treba najprej počakati na razsodbo ustavnega sodišča, najverjetneje do jeseni. Vedno bolj jasno pa je, da Slovenija najverjetneje v tem letu zakona o NEK ne bo sprejela.
V Posavju zbirajo podpise
V občini Krško so se, zaradi ignorance slovenske vlade, odločili za preverjanje podpore v širši regionalni skupnosti skozi obliko referenduma. Tako so v občinah Krško, Brežice in Sevnica zbrali več kot 4500 podpisov, ki nasprotujejo ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK, kar je dovolj, da lahko vložijo pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum.
S tem so v Posavju potrdili svoje nestrinjanje s pogodbo, ki je z ekonomskega in okoljskega vidika nesprejemljiva in škodljiva za občino Krško, regijo in državo, o čemer so dobili potrditev tudi v strokovnih krogih. Od tod zahteva za presojo ustavnosti, ki jo je podpisalo 31 poslancev DZ, bila pa je zgolj kot eden izmed korakov v nizu aktivnosti, s katerimi so želeli opozoriti vlado in pogajalsko skupino na nesprejemljivost predlagane meddržavne pogodbe. S presojo usklajenosti z ustavo so želeli preveriti še pravni vidik meddržavne pogodbe.
Ponovno glasovanje v sredo?
Hrvaški sabor naj bi o sporazumu o NEK ponovno glasoval v sredo. Po neuradnih informacijah naj bi bila koalicijska socialno-liberalna stranka, ki je v petek glasovanje bojkotirala, tokrat pri glasovanju prisotna, vendar vzdržana. Kaj se bo dejansko zgodilo v sredo, ni jasno. Po nekaterih informacijah naj bi predsednik sabora Zlatko Tomčić spet zahteval glasovanje o ratifikaciji sporazuma o NEK, pri čemer morajo poslanci koalicijskih strank najprej doseči, da bo za potrditev sporazuma potrebna le navadna večina. Če sabor sporazuma ne bo podprl, obstajata dve možnosti. Prva je, da premier Ivica Račan zahteva glasovanje o nezaupnici svojemu namestniku, Draženu Budiši, kar bi pomenilo izstop HSLS iz koalicije in manjšinjsko vlado. Druga in zadnja možnost pa ostajajo predčasne parlamentarne volitve. Po anketi današnjega Jutarnjega lista predčasne volitve podpira kar polovica Hrvatov. Za sporazum o NEK jih je 38 odstotkov, skoraj toliko pa mu nasprotuje.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je najnovejšo krizo koalicije komentiral z besedami: "Tisti v koaliciji, ki se ne strinjajo z vladno politiko, lahko odidejo". Sicer pa je Mesić dejal, da bi morali Slovenija in Hrvaška znova sesti za pogajalsko mizo in nadaljevati reševanje odprtih vprašanj med obema državama. Glede vprašanja NEK pravi, da bi bilo za Hrvaško najbolje prodati hrvaški lastniški del elektrarne. "Vedno sem podpiral idejo, da bi bilo naš lastniški del NEK dobro prodati in mislim, da bi se na ta način lahko rešili vsi problemi okoli nuklearke."
Ponudba NEK za HEP nesprejemljiva
V hrvaškem elektrogospodarstvu so napovedali, da bodo z današnjim dnem ponovno aktivirali tožbo zoper NEK in ELES. Sedaj zahtevajo že 250 milijonov dolarjev odškodnine za nedobavljeno elektriko. Ponudbo slovenske vlade o vzpostavitvi komercialnega odnosa so zavrnili, saj ne rešuje vprašanja hrvaškega lastništva v NEK, poleg tega pa tudi ponujeno ceno, ki jo je slovenska vlada s sklepom določila 20. junija, za kilovat električne energije ocenjujejo kot previsoko.
Ponujena količina v obdobju do 31. decembra je 1.387.500 MWh. Cena 29,697 evra za MWh temelji na poslovnem načrtu NEK za leto 2002, poleg stroškov za obratovanje, vzdrževanje in jedrsko gorivo pa je vštet tudi prispevek za financiranje razgradnje NEK v višini 2,771 evra za MWh. Skupno pogodbeni znesek znaša 41,2 milijona evrov, cena pa je enaka kot za slovenske porabnike, v ceni pa niso všteti stroški omrežnine in DDV.
Vlada je odločitev o ponudbi HEP za vnovičen prevzem električne energije iz NEK sprejela zaradi možnosti, da do uveljavitve meddržavne pogodbe ne bo prišlo do 1. julija, kar se je dejansko tudi zgodilo. Ponudba je bila dana tudi v izogib nadaljnjim zahtevkom hrvaške strani in morebitnim arbitražnim tožbam, saj od parafiranja meddržavne pogodbe julija lani hrvaška stran ne izstavlja več računov za nedobavljeno električno energijo iz NEK in po mnenju hrvaške strani neupravičeno uporabo svojega vložka v NEK.
Če bi HEP sprejel ponudbo, bi prodajalec (NEK) zaračunaval pogodbene količine električne energije kupcu (HEP) trikrat mesečno, slednji pa bi moral poravnati svoje obveznosti v dvajsetih dneh po izstavitvi računa. HEP bi v tem primeru moral zavarovati tudi svoje obveznosti do prodajalca z bančno garancijo.
