Policija je od 15. oktobra, ko so sumljivo pisemsko pošiljko prejeli na vrhovnem sodišču, do danes intervenirala 87-krat. V nobenem primeru ni šlo za antraks, temveč za prašnate snovi, kot so moka, sladkor ter drugi praški.
Mile Nunič, vodja sektorja za red in mir pri generalni policijski upravi, pravi, da gre v nekaterih primerih za pošiljko, ki jo prejemnik dobi iz države, v kateri ni bil nikoli, ali pa je, po oceni prejemnika, neprimerna po teži in velikosti. V nekaterih primerih gre tudi za pošiljke, iz katerih se vsuje bela praškasta snov, za katero posameznik posumi, da vsebuje antraks. Policija pa nima podatkov, koliko ljudi naj bi v Sloveniji še prejelo pošiljke s sumljivo snovjo, ki so jih brez klica na pomoč sami uničili.
Situacija v Sloveniji ne kaže na kakršnokoli prisotnost antraksa in je iz tega razloga ukrepanje v teh primerih veliko bolj blago in enostavno, pravi Edita Stok z ministrstva za zdravje in dodaja, "če ljudje posumijo, da gre za sumljivo pošiljko, lahko pokličejo na policijo na številko 113, na podlagi prijave pa se potem sproži algoritem ukrepanja."
Doslej se sum v Sloveniji ni nikoli potrdil, vendar pa je treba razmišljati, na kakšen način bodo kaznovani tisti, ki pošiljajo sumljive pošiljke. Doslej je pošiljatelj odgovarjal za kaznivo dejanje le v primeru, da je ob prašku tudi neka grožnja.
Šole spadajo med ustanove, ki utegnejo biti tarča sumljivih pošiljk. Tone Vrhovnik Straka z ministrstva za šolstvo je zatrdil, da bi v takšnih primerih pouk potekal nemoteno, razen v prostoru, kjer bi prejeli sumljivo pošiljko. Vendar pa poti poštnih pošiljk v slovenskih šolah ne gredo skozi razrede, ampak v tajništvo oziroma vložišče. Torej je ta strah bistveno manjši kot pri drugih organizacijah.
Da bi se pošiljke odpirale v posebnih prostorih, pa bi bilo smiselno tudi za druge ustanove, kjer bi zapečatenje vrat za nekaj dni lahko povzročilo večjo škodo.