Pobuda za pomoč v epidemiji prizadetim kmetom: kupec prihrani, kmet pridobi

V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med prizadetimi tudi ekološki kmetje. Tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kakovostno hrano, najbolj kraten dostop do prodaje, opozarjajo v Eko civilni iniciativi. 

"V teh čudnih časih so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno-varstvenih ter drugih javnih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje, tudi preostali prodajni kanali so zaradi situacije okrnjeni. Neprodane zaloge živil pa ostajajo in predstavljajo dodatne stroške shranila in odpadka zaradi propadanja," Marjan Kogelnik iz  Ekoci – eko civilna iniciativa oriše, kako je koronska kriza prizadela ponudnike lokalnih ekoloških proizvodov.  

Posvoji kmeta

Ekoci je v teh časih zato predstavil novo pobudo, projekt z naslovom 'Posvoji kmeta'.  Gre za optimizacijo skupinskega naročanja živil. S tem si  potrošniki zagotovijo dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih. 

Je nadgradnja skupinskih naročanj hrane, ki so bila že dodobra utečena prejšnja leta na mnogih stacionarnih dostavnih mestih. Razlika je le, da naročena živila prek skupinske naročilnice kmetje zdaj dostavijo bližje potrošnikovemu domu ali pa celo kar na dom. Edini pogoj za realizacijo ideje je, da jim uspe skupaj zbrati zadostno količino naročil za vsakega kmeta, da se bo tudi njemu izšla računica. 

Kot pojasnjuje Kogelnik, vzajemna pobuda društev Ekoci in Sorško polje za ohranitev malih kmetov Posvoji kmeta v prvi vrsti temelji na dejavnostih za  samoorganiziranje potrošnikov, ki so s svojim nakupom pripravljeni podpreti kmeta: "Vendar pa želimo več,  poleg  rednih nakupov pri izbranih kmetih želimo vzpostaviti  trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v naslednjih korakih lahko začeli planiranje pridelave (količinsko in kvalitativno)." 

Lokalna samooskrba z modelom neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov v zadnjem obdobju namreč postaja ne zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. Le tako povezani pri pridelavi in načrtovanju pridelave in potrošnje si v zadovoljstvo vseh vpletenih zagotavljamo kakovostno  hrano po najugodnejših cenah. Na tak način smo edino lahko cenovno primerljivi s podcenjeno ponudbo iz supermarketov, razloži Kogelnik. 

Na tak način zagotovijo prehransko varnost, kar je cilj pobude, dodaja. Pot vzgoje zaupanja in kultiviranja odnosov bodo vmes zaokrožili s skupnimi aktivnostmi: izobraževanji na dnevih odprtih vrat pri kmetijah, skupnimi delovnimi akcijami, pomočjo na kmetiji ipd. Ideja pa je tudi z izkušnjami, znanjem ter lastnim zgledom spodbuditi k vzpostavitvi mreže takih avtonomnih skupin potrošnikov po Sloveniji.  

"Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur je odgovor na uničujoče globalistične trende, ko so korporacije živilsko-kmetijske in predelovalne industrije že skoraj  povsem likvidirale malega kmeta ter naravno hrano. Kmetije, nosilci naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti,  dejansko povprečno propadejo po tri na en dan," opozarja Kogelnik.  

Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize prinašale največji zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice na osnovi modela neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov. "Lokalne tržnice so v klasični obliki še vsakič odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih. O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli vzpostaviti trdno vez sodelovanja s  kmetom, ki mu mora biti najprej omogočen čim učinkovitejši način trženja njegovih pridelkov," so prepričani v Ekoci.  

Kaj nas je naučila koronska kriza? 

Nekateri pa so v teh časih že našli poslovno priložnost, nekatera podjetja, ki se denimo ukvarjajo z dostavo sadnih in zelenjavnih zabojčkov na dom, v katerih svoje mesto najdejo še številni drugi lokalni proizvodi, od moke, jajc, mlečnih izdelkov do mesa, zaznavajo strmo rast naročil, sploh med prvim valom. 

Nas je koronska  kriza opomnila, da je bolje jesti domače in ekološko, tudi če zato odštejemo skoraj dvakrat toliko? Kogelnik na to pravi, da se ljudje ravnamo trendovsko, večinoma se odzovemo šele takrat, ko je res nuja. Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke, pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, spomni.  

"Lokalna pridelava hrane, zgodbe o živilih, lokalnih in  tradicionalnih, so del naše identitete, del preživetvenih strategij. Lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi pa so tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik s predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, uniformno enake eden drugemu," meni Kogelnik.  

Dodaja, da je suverenost do prehranske in zdravstvene varnosti  naša intimna stvar in samoodgovornost tako posameznika kot ljudstva v celoti, katero ponovno obujanje in ponovno vzpostavljanje potrebujemo, ne le zaradi golega preživetja in obrambe pred grozečo lakoto, pač pa predvsem zaradi življenja samega. Odgovornost, kakovost življenja moramo obdržati v lastni domeni, opozarja.  

Koronska kriza v sebi prinaša priložnost, da prerastemo adrenalinske odzive strahu in ogroženosti, ko pride do resničnega premika v dojemanju in prevzemanju vrednot, ko te ponotranjimo in postanejo neodtujljiv del nas, našega načina življenja, so prepričani v Ekoci.   

Čas po koronski krizi je čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki pa je pogoj, da se omenjeni model lahko prime in obdrži na daljši rok: "Današnja kriza, z vsemi izzivi, ki jih prinaša, od nas zahteva, da začnemo v miselni in čustveni razsežnosti ustvariti vizijo prihodnosti. Če ne bomo sami s svojo vizijo zapolnili našega miselnega in čustvenega prostora, nam ga bo zapolnila kolektivna zavest. Ta pa je v tem trenutku, milo rečeno, temačna, polna strahu in drugih negativnih misli in čustev.  Ustvarimo vizijo življenja v prihodnosti," poziva Kogelnik.