V SDS predlagajo razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivci odgovarjali na vprašanje: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje RTV-prispevka in da za to DZ sprejme predlog sprememb zakona o RTV Slovenija? Gre namreč za predlog sprememb, ki ga je SDS vložil ob konstituiranju novega sklica DZ.
Ustava jasno omejuje dopustnost zakonodajnega referenduma. Med drugim določa, da razpis zakonodajnega referenduma ni mogoč o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, v to pa spada tudi RTV-naročnina. Tako zakonodajni referendum o tem vprašanju ne bi bil dopusten, je za 24ur.com pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič.
Medtem pa zakonodaja bolj ohlapno definira posvetovalni referendum, ki je po Kučičevih besedah bolj kvalificirano javno mnenje o določenem vprašanju, preden o njem odloči DZ. In razpis posvetovalnega referenduma je o RTV-prispevku dopusten, saj je na posvetovalni referendum mogoče dati vsako vprašanje, ki je v pristojnosti odločanja v DZ.
Tako mora zdaj DZ odločiti o pobudi za razpis posvetovalnega referenduma, za to ima na voljo 30 dni. Glede na to, da o tem vprašanju odloča relativna večina, je velika verjetnost, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma ne bo sprejet, pravi Kaučič. V tem primeru lahko DZ nato odloča o predlogu zakona, ki ga je vložil SDS, šele nato pa o predlogu sprememb zakona o RTV, ki ga je vložila prihodnja koalicija.
Predlog koalicijske novele pa je širši in ureja številna vprašanja, ne pa vprašanja RTV-naročnine. Zaradi tega pa bi bil zakonodajni referendum glede te novele mogoč, še pravi Kaučič.
Zorko: Cilj je čim dlje obdržati oblast v svojih rokah in oblast nad RTV
Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ob manevru SDS, ki je že na prvi izredni seji DZ vložila predloga za razpis posvetovalnih referendumov o zakonu o vladi in zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ocenjuje, da bodo nekoliko sicer uspešni pri slednjem, saj je najverjetnejši mandatar in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob že napovedal, da bodo vlado začasno oblikovali po za zdaj znanem ministrskem razrezu, po sprejemu novega zakona pa po zastavljeni delitvi resorjev.
Zorko tako izpostavlja, da gre v manevrih poslanske skupine SDS bolj za "demonstracijo izkušenj, znanj in moči nad vsemi novinci, ki so prišli v parlament". Meni pa, da se jim lahko na dolgi rok takšno ravnanje maščuje, saj se od njih distancirajo tudi njihovi siceršnji zavezniki.
NSi je tako nakazala, kako bo delovala v novem sklicu - z nekoliko več distance. Jasno so povedali, da ne vidijo smisla v širitvi vlade, a svojih podpisov pod predlog referenduma niso prispevali, še eden od koalicijskih partnerjev, podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je na Twitterju zapisal, da so Slovenci izrazili željo po drugačni politiki in pozval, naj se čim prej postavi nova vlada, opominja Zorko.
Ob pomislekih, ali se obeta sklic DZ, v katerem je na skoraj vsak vložen zakon moč pričakovati predlog za razpis posvetovalnega referenduma, se po Zorkovih besedah poraja vprašanje, ali bo opozicija zdržala s takšnim tempom. "Začetek je absolutno nenavaden, tega še nismo videli, povsem smo pozabili, da je včasih veljalo 100 dni miru za novo vlado, ki tokrat še sploh ni ustanovljena, pa nima miru," izpostavlja.
Prepričan pa je, da bodo takšni manevri na novo nastajajočo koalicijo zgolj še utrdili in bodo stranke šle le še bolj odločno naprej. Podobno se je namreč po njegovih besedah izkazalo že v času predvolilne kampanje ob propadu vseh poskusov netenja afer. Volilni rezultat stranke Gibanje Svoboda, ki jo je na volitvah podprlo 34,5 odstotka volivcev, pa je pri strankah bodoče koalicije le še utrdilo prepričanje v zmago, uspeh in podporo ljudstva, meni Zorko. Tudi dejstvo, da so v svoje vrste povabili LMŠ in SAB, ki sta sicer tokrat izpadli iz DZ, a sta si v preteklih mandatih nabirali parlamentarne izkušnje, po njegovi oceni kaže na to, da se bodo na pritiske iz opozicije znali odzivati.
Medtem pa je bolj vprašljiva enotnost na drugi strani političnega spektra, meni. Do leta 2011 sta se namreč slovenski politični levi in desni pol izmenjevala v prevladi, vse od volitev 2014 pa je levi pol v prednosti, kar po Zorkovih besedah pomeni, da "koalicije, ki jih vodi Janša, dejansko vodijo v nek zaton desnice".
O možnostih sodelovanja nove koalicije in opozicije Zorko meni, da je po napovedi prvaka SDS Janeza Janše, da bodo tudi v opoziciji delovali državotvorno, in za zdaj videnih potezah nove opozicije težko pričakovati željo po iskanju dialoga z ene ali druge strani.
Hkrati poudarja, da ima zmagovalka aprilskih državnozborskih volitev v parlamentu močno, v slovenskem prostoru že nekaj časa ne videno večino, s katero lahko v danem mandatu izpelje marsikateri projekt. Prav tako je po njegovih besedah čutiti "kar nekaj jeze na koalicijski strani", zato pričakuje, da bodo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica precej odločne v svojih dejanjih.
Pri iskanju ustavne večine bi po Zorkovem mnenju stranke na novo nastajajoče koalicije podporo lahko iskale pri NSi, še posebej, če bo šlo za projekte, v katerih bo NSi prepoznala neposredno korist za stranko, tudi v smislu oddaljevanja od SDS. Da bi NSi stopila iz sence SDS, sicer po njegovih besedah ne gre pričakovati, a kot še opozarja, bodo v primeru odtegnitve podpore koaliciji pri posameznih projektih težko opravičili predvolilne obljube, da se zavzemajo za razvoj Slovenije in sodelovanje s komerkoli.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.