Posveti o spremembah medijske zakonodaje: Štrukelj pozval k ponovnem razmisleku

V. d. generalnega direktorja direktorata za medije Ivan Oven je po seji pojasnil, da sredi javne razprave, ki se izteče 5. septembra, predlogov ne bodo umaknili. Dobivajo veliko kritičnih pripomb, a vendarle tudi nekaj predlogov rešitev, kar je ocenil kot pozitivno.

Kot je dejal, se zakoni od faze osnutka do končnega predloga vedno spreminjajo. Trenutno pripombe še preučujejo, zato še ne more povedati, katere bodo upoštevali in katere ne, poleg tega pa pričakujejo, da jih bodo kar nekaj dobili še v zadnjih dneh pred iztekom javne razprave. Je pa ob tem Oven opozoril, da gre večinoma za kritike, zelo malo pa je koristnih predlogov, ki jih bodo lahko dejansko upoštevali.

Predlogov enostavno ne more biti, ker so osnutki zakonov - vsaj dva med njimi - za kakršno koli nadaljnjo razpravo neprimerni, se je odzval generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igor Kadunc, ki je pričakoval, da bo ministrstvo samo prekinilo javno razpravo in umaknilo predloge.

Opozoril je, da RTVS po predlogu jemljejo sredstva, z odsvojitvijo oddajnikov in zvez denimo 10 milijonov evrov, pri čemer jim za normalno delovanje že sedaj primanjkuje 7,5 milijona evrov. Povečana možnost oglaševanja pa bi jim realno lahko prinesla največ dva milijona in pol evrov. "A si kdo predstavlja, da bomo imeli boljši program, eminentne novinarje, ... če bo imela RTV manj denarja," je vprašal Kadunc.

Da spremembe zakona o RTVS umaknejo iz procedure, je pozvala tudi predsednica sveta delavcev RTVS Petra Bezjak, po besedah katere so se na ministrstvo za kulturo obrnili s prošnjo za pogovor še pred iztekom roka za javno obravnavo, a odziva ni bilo. Prav tako so nasprotovanje zakonu danes izrazili predstavniki sindikatov, ki zastopajo zaposlene na RTVS. Med drugim so opozorili, da je v ospredju razprav največkrat televizija in njen informativni program, a gre pri tem le za drobcen segment javne RTVS.

Direktor STA Bojan Veselinovič je izrazil bojazen, da je naravnanost sprememb zakona o STA takšna, da nudijo nastavke za to, da STA ne bo ohranila statusa samostojne medijske hiše. "Zakaj spreminjati nekaj, kar deluje? In STA deluje," je poudaril. Kritičen je bil do več predvidenih rešitev. Ugotavljal pa je tudi, da je predlagatelj zanemaril dejstvo, da je celotna medijska industrija sredi velikih tehnoloških sprememb.

V Društvu novinarjev Slovenije soglašajo, da je zadeve na medijskem trgu treba urediti, a se po besedah podpredsednika društva Primoža Cirmana ne morejo znebiti vtisa, "da gre za del nekega širšega pritiska na medije, nekakšnega discipliniranja vseh medijev, ki ne trobijo v rog z vladajočo oblastjo". Predsednica Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS Simeona Rogelj je ugotavljala, da predlagani sveženj zakonodaje kaže nastavke za podoben razvoj dogodkov kot na Madžarskem.

Vrsto pripomb je nanizala tudi predstavnica medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Združenja radiodifuznih medijev Irma Butina. Med drugim opozarjajo, da se s predlaganimi rešitvami ukinjajo komercialne radijske mreže in s tem drastično posega v obstoječe poslovne modele in ogroža njihov obstoj. "Črtanje člena o radijskih mrežah v praksi pomeni ukinitev Radia 1," je opozoril eden od direktorjev Radia 1 Tomaž Čop in dodal, da bo s tem na cesti več kot 300 medijskih delavcev.

Tako Čop kot Andrej Karoli, ki je zastopal sindikat glasbenih urednikov Slovenije, pa sta bila kritična, da se slovensko glasbo omejuje zgolj na glasbo v slovenskem jeziku, pri čemer sploh ni pomembno, kdo je avtor in kdo izvajalec, ter da med slovensko glasbo ne sodi instrumentalna glasba, ki nastaja v tujini.

V razpravi svetnikov je Matjaž Gams poudaril, da mora RTVS ostati osrednja slovenska medijska hiša, po njegovi oceni so slovenski mediji kakovostni, vedno pa so možnosti izboljšav. Prepričan je, da vsi skupaj lahko oblikujejo kakovostne zakonske rešitve. Miroslav Ribič pa je opozoril, da brez izobraževanja, kulture in arhiva ni nacionalne RTV hiše. Prepričan je tudi, da tisti, ki bi poskušal javno RTV narediti poslušno prek financiranja, ne bo uspel, padla bo le kakovost programa.

Na komisiji so danes spregovorili tudi o predlogu novele zakona o RTVS, s katero v LMŠ predlagajo spremembo sestave in načina imenovanja programskih svetnikov RTVS. Člani komisije so podprli predlog, da se opravi javna razprava, ki ga je že podala LMŠ in o čemer bo matični odbor predvidoma odločal v začetku septembra.