Posvet o tablah

Pri slovenskem zunanjem ministru je potekal posvet o ureditvi dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Na posvet so bili vabljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik ter predstavnik Enotne liste Hanzi Mikl.

Zunanji minister Dimitrij Rupel in predstavniki slovenske manjšine v Avstriji so se na posvetu strinjali, da ponujena odprtostna klavzula, po kateri bi bilo za postavitev dodatnih tabel potrebno tudi soglasje koroške deželne vlade, ni zadostna in je zato v Sloveniji ne podpirajo. Kot je povedal Rupel, bodo že v kratkem Dunaju posredovali svoje pripombe in morebiti tudi konkretne predloge.

Ob tem je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc izpostavil še problem reševanja dvojezične topografije z ustavnim zakonom, kar je po njegovem mnenju poskus revizije Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predstavnik Enotne liste Hanzi Mikl je sicer ob tem poudaril, da so v omenjenem predlogu zakona tudi druga odprta vprašanja, zaradi česar predlog ni dober.

Janša: Dogovor o dvojezični topografiji korak v pravo smer

Predsednik vlade Janez Janša je v prvem odzivu na dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem dejal, da gre za korak v pravo smer v reševanju vprašanja, ki desetletja ni bilo rešeno. "V tem času se je igralo na vse ali nič, manjšina je več ali manj dobila nič, zaradi tega smo predlog te rešitve pozdravili kot korak v pravo smer," je v izjavi za javnost povedal premier. Ob tem pa je opozoril, da ne gre za rešitev, s katero bi bili lahko dokončno zadovoljni. Kot je poudaril Janša, je namreč ključno vprašanje t.i. odprtostna klavzula, ki zagotavlja, da s to rešitvijo postavljanje dvojezičnih tabel še ni zaključeno.

Dunaj sprejel uredbo za 141 dvojezičnih krajev

Vlada na Dunaju je medtem novo topografsko uredbo že sprejela, v tej uredbi pa je tudi odprtostna klavzula za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, po kateri bi imelo od leta 2010 deset odstotkov prebivalstva posameznega kraja, v katerem je bilo po zadnjem popisu prebivalstva vsaj deset odstotkov slovensko govorečih, pravico, da pri avstrijski vladi zahtevajo dvojezično topografijo. To zahtevo bi morali podpreti sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja, pa tudi pristojna občina in dežela avstrijska Koroška, kar pa je za manjšino sporno.

Kot so danes v izjavi za javnost opozorili v NSKS, bi s tem občine in dežela dejansko dobili pravico veta. To v "koroški politični realnosti" pomeni, da so za te kraje dvojezični napisi "za vse čase izključeni", poudarjajo v NSKS.

Različni odzivi na ureditev glede dvojezičnih tabel

Nova ureditev glede dvojezičnih tabel je na različne odzive naletela tudi v Sloveniji. Zunanji minister Dimitrij Rupel je dogovor pozdravil in ga označil za "najbrž najboljši doslej". Vladna SLS stališča slovenskega zunanjega ministrstva ne podpira in meni, da ne gre za korak v pravo smer. Predsednik opozicijske LDS Jelko Kacin pa Ruplu očita "navdušenje" nad ponujeno rešitvijo, ki bi po njegovem pomenila spremembo ADP.