Posvet o preprečevanju nasilja v DSO: 'Skupaj lahko zaščitimo starejše'

Po nedavnih dogodkih v Domu starejših občanov Trebnje se je Ministrstvo za solidarno prihodnost, pristojno za področje institucionalnega varstva v domovih starejših, odzvalo s pripravo posveta na temo zaščite starejših pred nasiljem. Na posvet je povabilo vse ključne deležnike s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, z namenom oblikovanja skupne strategije učinkovitega boja proti nasilju nad starejšimi. 

"Danes smo se z vabljenimi srečali, da spregovorimo o problematiki nasilja nad starejšimi, izmenjamo poglede in oblikujemo načrt za učinkovit boj proti nasilju. Problematiko nasilja moramo vedno naslavljati z vso resnostjo in razumevanjem njene kompleksnosti," je poudaril minister Simon Maljevac in poudaril, da nasilni dogodek preteklega tedna vendarle ne odraža splošnega stanja v domovih: "Zaposleni v domovih starejših so predani poslanstvu, strokovni in srčni. Predstavljajo steber socialnega varstva, čeprav je njihovo delo prevečkrat spregledano."

Minister in sodelavci so na posvetu poudarili predvsem, da aktualna zakonodaja zadostno ureja področje preprečevanja nasilja, da pa nas čaka skupno delo na terenu: "Nasilje prinaša stigmo, marsikdo si ne upa spregovoriti, zato načrtujmo ukrepe predvsem v smeri ozaveščanja in izobraževanja."

'Nasilje je kompleksna tematika'

Udeleženci posveta so se v razpravah strinjali, da je v reševanju problematike nujno aktivno in uglašeno sodelovanje civilne družbe, strokovne javnosti in resornega ministrstva. 

Valerija Lekić Poljšak in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije sta izpostavila, da mora država povečati svoja prizadevanja za krepitev kadrovskih normativov, zagotoviti enak standard nadzora za vse in ukrepati za podporo starejšim, tako v institucijah kot zunaj njih. "Država mora začeti z vzpostavitvijo baze, na kateri bi se nato zgradila strategija in akcijski načrt," je poudarila Lekić Poljšakova. 

Mirjana Česen, predstavnica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, je dodala, da so vsi akterji, ko opazijo nasilje, dolžni ukrepati – in to tudi storijo. A kljub ukrepom velik problem opaža v vrnitvi žrtev v ogrožajoče okolje. 

Ključnost izobrazbe mladih v boju proti nasilju nad starejšimi je bila skupna točka razprave vseh deležnikov, ki so se udeležili posveta. Ana Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka je poudarila, da moramo v izobraževalne procese vključiti vzgajanje z empatijo, spoštovanjem in razumevanjem procesa staranja. 

Monika Ažman in Draga Štromajer iz Zbornice zdravstvene in babiške nege sta se osredotočili na manko strokovnjakov, ki bi bili z znanjem opolnomočeni za pogovor po prijavi zlorabe s strani žrtve ali osebe, ki je nasilje zaznala. Dodali sta, da mora uvajanje pripravnikov, dijakov, študentov in vseh ostalih v delo v socialnovarstvenih zavodih postati del osnovnih nalog zaposlenih. 

Predstavnica društva Srebrna nit Darinka Klemenc je kot pomembno izpostavila tudi dejstvo, da se ne smemo osredotočati samo na fizično nasilje, temveč moramo v obzir vzeti še ekonomsko in spolno nasilje nad starejšimi. 

Vilko Kolbl, predstavnik Socialne zbornice Slovenije, je na posvetu poudaril, da v zbornici pozdravljajo hiter in ustrezen odziv ministra in ministrstva za solidarno prihodnost na zaznani primer nasilja. 

Prihaja celovita strategija boja proti nasilju nad starejšimi 

Udeleženke in udeleženci posveta so nadaljevanje svojega dela razdelili na dva dela. V prvem delu bodo v sklopu kratkoročnih ukrepov vzpostavili bazo izobraževalnih vsebin za zaposlene, s poudarkom na prepoznavanju in preprečevanju nasilja. Dolgoročno pa bo skupina oblikovala strategijo in akcijski načrt za preprečevanje nasilja ter naslovila druge ukrepe s področja kadra na socialnovarstvenem področju.

Skupina bo nadaljevala z delom v naslednjih dveh tednih; vanjo bo minister povabil tudi druge civilnodružbene in strokovne organizacije.