VIDEO in FOTO: 'Duše ujete pod zemljo'

''Imel sem srečo. S prijateljem sva preživela. Takrat sem imel 10 let. Moj prijatelj je na žalost umrl pred dvema letoma,'' je povedal preživeli Želimir Kužatko, ki je danes predsednik hrvaškega Odbora za raziskovanje in obeleževanje žrtev povojnih pobojev na Slovenskem. Poudaril je, da so na tem območju še grobišča: ''Vsak dan sem gledal, kako so jih peljali v smrt. Vse so ustrelili. Številni so zazidani v rudnikih.''

Nanj so takrat streljali nemški vojaki. Ranili so ga v ramo. Takrat ga je mati peljala v stavbo, kjer je danes šola v Rimskih Toplicah. ''Tam so rekli, da morava oditi, ker bodo zgradbo bombardirali. Mati me je odpeljala v neki kanal, do jutra sva zmrzovala. Zelo me je bolelo. Mati je imela na telesu osem strelnih ran,'' pripoveduje. ''Nato so prišli partizani. Niso streljali, bila je kapitulacija. Zakričali so: 'Odvrzi orožje!' Ljudje so to storili, oni pa so začeli odvzemati prstane in nakit. Partizanka Milica Medred pa ni iskala prstanov niti ur. Našla me je, me vzela in me z mamo odpeljala v bolnišnico v Trbovlje. Tako sva preživela," je po odkritju grobišča v Barbarinem rovu s solzami v očeh povedal Kužatko.

'Trpljenje pred smrtjo'

Ljudje, najdeni v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem, so verjetno pred smrtjo trpeli, pa je na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Slovenije dejal Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Po njegovih besedah to nakazujejo prizori najdenih trupel v rovu. Dodal pa je, da so bili verjetno že mrtvi, ko so bili posuti z apnom, ki po eni strani pomaga ohraniti truplo, po drugi pa uničuje DNK. Po njegovih besedah je za sedaj še težko govoriti o vzrokih smrti, so pa na večini trupel vidne tope poškodbe na lobanjah, ne pa tudi znaki strelnih ran. Strelno rano so do sedaj našli samo na prvo odkriti žrtvi. Ustreljena je bila v levo lopatico.

Na to, da so ljudje pred smrtjo verjetno trpeli, po Balažičevih besedah napeljujejo nekatere podrobnosti, in sicer umetna noga s čevljem, okrog katere se tesno oklepa dlan. Vsa trupla so namreč prekrita z nekaj milimetri apna, vse razpoke in podrobnosti, ki se iz apna vidijo, pa kažejo na to, da "se je nekaj premikalo", pojasnjuje. To je po njegovih besedah lahko nastalo pri propadanju posmrtnih ostankov, lahko pa ti ljudje niso bili takoj mrtvi. "Težko rečem, kaj se bo v tej gomili posmrtnih ostankov še vse našlo, namreč ta gomila je dolga približno 115 metrov in široka 2,5 metra," je dejal Balažic. Kot je opisal, je na začetnem delu, do koder so v sredo lahko prišli, naloženih po sedem skeletov v vrsti, potem pa se število stopnjuje in je na koncu videti tudi po pet skeletov drug na drugem. Po njegovih besedah predvidevajo, da se v tem delu nahaja okrog 300 skeletov. O identifikaciji pa je dejal, da so DNK preiskave smotrne tam, kjer je možna primerjava, "tukaj pa dvomim, da bo to možno".

Policija poziva k sodelovanju

Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik medtem priče poziva k sodelovanju. ''Policijo zanimajo predvsem sodelujoči pri poboju. Seveda so pomembni podatki tako sorodnikov in prebivalcev, ki živijo v bližini, ampak za kazenski postopek je uporabna izjava in vedenje ljudi, ki so pri pobojih sodelovali,'' je dejal. ''Žrtve ne morejo govoriti,'' je poudaril. ''Tisti, ki so sodelovali pri izvedbi, pa ne govorijo." Ovadbo avtorja Teharske žive rane Romana Leljaka razumejo kot vse klice ljudi, ki bi radi pomagali. ''Navedbe v ovadbi bomo preverili v okviru možnosti. Kajti navajati imena ljudi, ki so bili v partizanski enoti in so danes pokojni, policiji ne pomaga dosti,'' je pojasnil Jamnik.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman je razkril, da so imeli do sedaj že vsaj pet primerov, "ko so prišli podatki o kraju prikritega grobišča na smrtni postelji pri slovesu od življenja". Po njegovih besedah ne bi našli grobišča na Storžiču, "če ne bi mati na smrtni postelji svojemu sinu povedala, kje je prikrito grobišče". Povedal je, da so po odkritju posmrtnih ostankov v Barbari rovu prejeli elektronski sporočili, "eno je od gospe iz Litije, ki išče dedka, drugo je opozorilo nekega človeka o grobišču v Rimskih Toplicah". "Tak dogodek sproži bolečino in intenzivno razpravo," je poudaril.

Dežman je povedal tudi, da so v rovu našli tudi lisice iz rdeče žice, ki so po njegovem "temeljni znak kulture, ki je takrat zavladala". Takšne lisice iz rdeče žice, je nadaljeval, so namreč našli tudi v prikritem grobišču v Zaplani. Glede mrtvih v Barbara rovu je pojasnil, ''da rudarska etika pravi, da mrličev v rudniku ne sme biti, ker je to zlo''. "Ljudi v jami je treba reševati, na pa jih metati vanjo," je opozoril.

Po Dežmanovem mnenju se po odkritju posmrtnih ostankov v Barbara rovu postavlja tudi temeljno vprašanje o konstrukciji mesta mrtvih. "Vse civilizacije, ki jih poznamo, se ukvarjajo z umetnostjo in skrivnostjo," je dejal in dodal, da so vse velike stavbe človeštva, od piramid do katedral, "v bistvu namenjene klanjanju pred skrivnostjo". V tem primeru, je nadaljeval, imamo "nazorno primerjavo med partijskim mestom mrtvih, ki ima svoj temeljni objekt v Grobnici herojev, ki ima tri kubike, v Barbara rovu pa smo se znašli pred zaporo, ki je imela 400 kubikov in je bila dolga sto metrov in naj ne bi vodila duš v onostranstvo, ampak naj bi jih zapečatila".

'Institucije morajo opraviti svoje delo'

Država mora dostojno in na spoštljiv način poskrbeti za vse najdene žrtve in, kar je njena dolžnost, sprejeti tudi zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je zdaj v obravnavi, je poudaril premier Borut Pahor. Po njegovih besedah morajo vse institucije opraviti svoje delo. Notranja ministrica Katarina Kresal je dejala, da "ko vidiš take posnetke in ko izveš za še vedno neodkrita grobišča, si ne moreš kaj, da ne ugotoviš, da je v naši zgodovini še vedno kar nekaj madežev, za katere je velika žalost, da še niso bili odpravljeni." Generalna državna tožilka Barbara Brezigar se je v sredo izrecno zavzela, da se poskuša odkriti tudi morebitne storilce, ne glede na časovno oddaljenost in uničene dokaze, je povzel minister za pravosodje Aleš Zalar. Ob tem je poudaril, da imajo generalna državna tožilka in pristojni tožilci vso potrebno podporo ministrstva za pravosodje pri preiskavi. Informacij, v kateri fazi so policijsko tožilski postopki preiskave, minister nima.

''V zadnjih dneh smo bili priča grozljivemu razkritju grobišča žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami. Omenjeni dogodki vnovič v ospredje postavljajo tragiko naše polpretekle zgodovine. Takšni dogodki pa so hkrati tudi priložnost naše generacije, da resnici pogledamo v oči in se enkrat za vselej razbremenimo bremena dogodkov med in po drugi svetovni vojni. Če so naša prizadevanja za dosego narodne sprave iskrena, potem je najprej potrebno prenehati z ideološkim hujskaštvom in stalnimi obtožbami po spreminjanju zgodovine. Zgodovine ni mogoče spreminjati, dejstva so jasna kdo so bili v Sloveniji po drugi svetovni vojni zmagovalci in kdo poraženci, vendar to ne sme biti opravičilo, da bi kateri koli del slovenske zgodovine zaradi teh dejstev zamolčali,'' so v sporočilu za javnost zapisali v NSi.

'Zakaj nihče ne odgovarja?'

Hrvaško Združenje braniteljev, invalidov in vdov osamosvojitvene vojne Podravke medtem od državnega tožilstva zahteva takojšnjo preiskavo glede odkritja posmrtnih ostankov v Barbarinem rovu. Trdijo, da so med ubitimi tudi Hrvati. ''Čudi nas, ker se hrvaški politični vrh ni odzval na nedavno odkritje grobišča, ki je skrivalo trupla številnih nedolžnih Hrvatov. Predvsem predsednik Stijepan Mesić, ki stalno poudarja, da morajo storilci plačati za zločine,'' so zapisali v sporočilu za javnost. ''To je le eno od 600 do zdaj odkritih grobišč v Sloveniji. Ne moremo verjeti, da še nihče ni odgovarjal za niti eno nedolžno žrtev, prav tako ni bila uvedena nobena preiskava. Medtem si hrvaško tožilstvo močno prizadeva za pregon storilcev zločinov v osamosvojitveni vojni.'' Ravno danes so na Hrvaškem odkrili novo množično grobišče. Več o tem ...