Postopke z mladoletniki je treba obravnavati prednostno

"V strokovnem Centru Logatec pa to ni edini takšen primer," je opozoril ravnatelj Borut Marolt. "Mi se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem in zdaj dobimo dvajsetletnika, ki ima dokončano srednjo šolo, ki razmišlja, ali bi se vpisal na fakulteto ali redno zaposlil in verjetno nima prav velikega smisla, da delamo z njim, tako kot delamo s petnajst-, šestnajst- ali sedemnajstletniki," je povedal, a dodal, da so kljub temu poiskali najbolj optimalne rešitve zanj, ki so individualizirane. 

V strokovnih centrih je sicer velika večina nameščenih otrok in mladostnikov tja prispela preko družinskega sodišča, ker so bili doma ogroženi, preko kazenskega, to so mladostniki, ki pa so ogrožujoči za druge in izvršujejo tudi kazniva dejanja, pa jih prispe bistveno manj.  Včasih tudi zato, ker so kazenska sodišča veliko počasnejša in ravno v izogib opisani situaciji, jih tja pripeljejo preko družinskih sodišč.

Zagato naj bi reševal nov Zakon o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki je v javni razpravi, in s katerim skuša ministrstvo za pravosodje pospešiti te postopke – saj naj bi po njem obravnavali postopke z mladoletniki prednostno. 

V lanskem letu je bilo na tožilstva v državi vloženih 2694 kazenskih ovadb zoper mladoletnike. Mnoga kazniva dejanja so bagatelna, zato tožilci takšne primere zavržejo, nam je povedala Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, ki pa prav tako pozdravlja nov zakon, saj je treba pri mladoletnikih, ki zaidejo, reagirati čim prej, da se slaba dejanja, kazniva dejanja in navade ne razrastejo. "Zelo dobra stvar v zakonu bo tudi možnost, ki jo uvaja, in sicer da daje neka nova navodila, ki se lahko izrečejo mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja samostojno, lahko ob drugih ukrepih, da se denimo ne sme družiti z nekimi osebami ali zadrževati na določenih krajih,"  je povedala vrhovna tožilka, ki je  opozorila, da pa zakon prinaša tudi novost, ki ni dobra – uvaja kazenski postopek za otroke, mlajše od 14 let, pa čeprav ne govori o njihovi kazenski odgovornosti.  A selitev obravnave takšnega otroka s centrov za socialno delo na sodišča, kot ocenjuje, je tvegana. 

Predvsem pa, kot opozarjata oba sogovornika, je smiselno, da sistem otroka, ki ima težave, prepozna čim prej, ne šele pri šestnajstih, sedemnajstih letih. "Prej, kot začnemo delati z njim, večje so možnosti uspeha. Težave so vse pogosteje rezultat permisivne vzgoje, dejstva, da otroci dobijo vse, kar si zaželijo in besedo ne prvič slišijo morda šele pri štirinajstih, petnajstih letih. In ko se  to zgodi, lahko reagirajo zelo burno, agresivno," je zaključil ravnatelj strokovnega centra Logatec. Več pa v današnji Kriminalni zgodbi v oddaji Svet na Kanalu A.