Premier Cerar zagotavlja, da terana ne bomo dali

Premierja Mira Cerarja je novica, da se bo proces sprejemanja delegiranega akta, s katerim želi Bruselj Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, nadaljeval, negativno presenetila. "Teran je slovensko vino in ga ne damo. Za njegovo zaščito si bomo prizadevali do konca," je poudaril ob zaprtju obalne ceste med Izolo in Koprom.

Predsednik vlade je danes pojasnil, da mu je dal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan zagotovila, da bodo nova dejstva, ki jih je dostavil komisarju EU za kmetijstvo Philu Hoganu, spremenila potek postopka.

"Očitno se to ni zgodilo, zato zdaj pričakujem, da bo minister Židan, ki je pristojen za to področje, še bolj odločno, že danes in v prihodnjih dnevih, v stiku s komisarjem Hoganom, da mu bo dodatno predstavil ta dejstva," je izpostavil Cerar.

Prvi pomemben korak naj bi bil tako zdaj na Židanu, ki naj bi s Hoganom opravil resen razgovor in nato Cerarju poročal, "zakaj zadeva ni šla v smer, ki smo si jo zaenkrat želeli".

"Vsekakor pa vztrajamo čvrsto na naši poziciji. Teran je vino slovenskega geografskega porekla, naše kakovostno, odlično vino, ki ga ne damo in za zaščito katerega bomo, če bo potrebno, uporabili tudi pravna sredstva," je napovedal premier.

Na novinarsko vprašanje, če ima s tem v mislih tožbo Evropske komisije, je odgovoril, da to v tej fazi še težko napoveduje, da pa bodo uporabljena vsa sredstva, ki bodo na razpolago.

Hrvaška bo, kot kaže, izjemoma lahko uporabljala ime teran

Ime sorte grozdja teran se bo lahko uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra, piše v prvem členu osnutka akta, ki je dolg pet strani in ima tri člene.

Tako podrobno opredeljeni pogoji za označevanje v primeru odobritve takšne izjeme so neobičajni in izjemni, kar kaže na prizadevanja komisije za zaščito slovenskega vina teran, so pojasnili viri pri komisiji konec februarja, ko je osnutek delegiranega akta prvič pricurljal v javnost.

V drugem členu osnutka akta piše, da je mogoče vina z zaščiteno oznako porekla Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje, opredeljenih v delegiranem aktu. V tretjem členu pa, da naj bi se delegirani akt uporabljal za obdobje od 1. julija 2013.

Pristojne službe komisije so akt pripravile 24. februarja. Takrat je bil končan proces notranjega posvetovanja relevantnih generalnih direktoratov komisije, generalnega sekretariata in pravne službe, ki omogoča pripravo formalnega mnenja o vsebini predloga.

Javno posvetovanje do 14. aprila

Naslednji korak je bil javna objava akta, ki se je zgodila minuli petek, čeprav je bila sprva predvidena konec februarja. Akt je zdaj do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.

Nato gre skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji.

Nato pa začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. Akt je sicer zelo težko zavrniti. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.

Kaj objava akta pomeni z vidika Junckerjeve napovedi, da bo komisija preučila nova dejstva v povezavi s teranom, na katera je opozorila Slovenija, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti.

Juncker je ob obisku v Sloveniji v začetku marca dejal, da bo komisija preučila nova dejstva v zadevi teran. Slovenska stran je razumela, da to pomeni začasno ustavitev postopka sprejemanja delegiranega akta. Da je postopek dejansko prekinjen, so utemeljevali s tem, da komisija akta še ni objavila, čeprav je to načrtovala že konec februarja.

Bruselj: proces se nadaljuje, ker ni bilo razloga, da se ustavi

Danes so iz Bruslja sporočili, da je Evropska komisija po skrbni analizi dodatnih elementov v povezavi s teranom, ki jih je posredovala Slovenija, sklenila, da ti novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja, zato se proces sprejemanja delegiranega akta nadaljuje.

Ob obisku Junckerja v Sloveniji v začetku marca so slovenske oblasti komisiji posredovale dodatne elemente v povezavi z dosjejem teran, so uvodoma spomnili v Bruslju. Ti elementi se po navedbah komisije nanašajo na nekatere dokumente, na podlagi katerih je komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.

Odločitev komisije za delegirani akt temelji na relevantni zakonodaji in na širokem naboru elementov, vključno s tistimi, ki jih vključuje hrvaška vloga za izjemo, so še pojasnili v komisiji.

"Po skrbni analizi dodatnih elementov, ki jih je posredovala Slovenija, je komisija sklenila, da ti novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene, zato bo proces delegiranega akta nadaljeval svojo pot," so nato zapisali v odgovoru na vprašanje, kaj pomeni nedavna objava osnutka delegiranega akta z vidika Junckerjeve napovedi preučitve novih dejstev.

Kmetijsko ministrstvo: Če bo treba, bomo šli na evropsko sodišče

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo osnutka delegiranega akta pojasnjuje, da je na poziv komisarja EU za kmetijstvo Phila Hogana o dokazih za sume, da so hrvaški dokumenti ponarejeni, prejšnji teden Slovenija ponovno poslala kopije hrvaške vloge, na podlagi katerih je v delu, ki ni bil počrnjen, možno domnevati, da je Hrvaška predložila nacionalni pravilnik o sortni listi z datumom 17. november 2004, v prilogi istega dokumenta pa je seznam sort, ki upošteva spremembo iz leta 2010, ko je Hrvaška ločila sorti teran in refošk v dve različni sorti.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je Slovenija ponovno priložila tudi skupno raziskavo slovenskih in hrvaških raziskovalcev iz leta 2014, v kateri je dokazano, da imata sorti refošk in teran enak genotip, torej da gre za isto sorto ter da je bila zato ločitev obeh sort strokovno neutemeljena.

"Slovenija je prav tako ponovno zahtevala od Evropske komisije dostop do hrvaške vloge v celoti ter da se do hrvaških navedb v vlogi opredeli kot stranka v postopku. Opozorila je na priporočila Evropske varuhinje za človekove pravice Evropski komisiji, v katerem le-ta ugotavlja, da bi morala Komisija pridelovalcem zagotoviti poln dostop do podatkov v hrvaški vlogi, razen osebnih podatkov, in da je s tem, ko zahtevi pridelovalcev ni ugodila, Komisija ravnala nepravilno ter na podlagi domneve, da so bili Komisiji s strani hrvaške predloženi domnevno prirejeni dokumenti. Na podlagi te zahteve je predsednik Evropske komisije Juncker ob svojem nedavnem obisku v Sloveniji zagotovil, da bo Komisija proučila nova dejstva," navajajo na ministrstvu.

Komisar Hogan je Sloveniji pismeno sporočil, da je seznanjen z zaskrbljenostjo Slovenije, ki izhaja iz zahteve Slovenije po dostopu do dokumentov in sklicevanjem na priporočilo Evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem. Sporoča, da se prošnja preučuje in da se bo Komisija nanjo odzvala v roku, da pa ne najde novih elementov, da bi spremenil svojo prvotno oceno, zato je službam Komisije naročil, da objavijo predlog delegiranega akta na portalu za boljšo zakonodajo.

Minister Židan: Slovenija bo šla tudi v tožbo proti komisiji, če ne bo šlo drugače

"Reakcija komisarja Hogana me ni presenetila, sem pa žalosten. Pričakovali smo, da se bo opredeli do suma, ali so hrvaški dokumenti ponarejeni ali ne, napisal pa je le, da ne vidi novih dejstev. Pričakovali smo tudi, da nam bo razkril hrvaške dokumente, a je napisal le, da razume našo zaskrbljenost," je kmetijski minister Dejan Židan.

Ob tem je izpostavil, da ima predlog delegiranega akta novo zavajajoče trditev - da so leta 2013 med Slovenijo in Hrvaško potekala pogajanja o teranu. "Kar v vsakem primeru niso, saj ima Slovenija teran zaščiten in nasprotujemo temu, da se ta zaščita razširi na koga drugega," je zagotovil minister.

"Kaj vse mora pisati v prikriti hrvaški vlogi, če celo za tisto, kar je odkrito, ugotovimo, da obstaja sum falsifikata," je dejal. Ob tem je spomnil, da je leta 2013 slovenska vinarska inšpekcija opazila, da se v Sloveniji skuša tržiti vino, ki je napačno označeno in prihaja s Hrvaške (teran) in takoj ukrepala. Takrat je Slovenija obvestila Bruselj, tedanji komisar (Dacian Ciolos) pa je povedal, da je zaščita terana slovenska in da Hrvaška ni zaprosila za izjemo.

Slovenija je sicer danes po ministrovih pojasnilih že odreagirala s protestnim pismom in argumenti, naslovljenimi na Hogana. Nekateri postopki pa bodo po njegovih besedah potekali preko državnega vrha v prihodnjih dneh.

Država namreč tožbo lahko vloži, ko bo delegirani akt objavljen v evropskem uradnem listu, pred tem ne more. "V tej fazi, ko je akt objavljen na portalu za boljšo zakonodajo, bomo aktivni, argumenti bodo močni. Pričakujemo, da nam bo Hogan razkril prikrite dokumente in nam s tem omogočil, da bomo prava stranka v postopku, ne pa samo navidezna," je dejal.

Židan je ob tem slovenskim proizvajalcem terana zagotovil, da se bori za njih in da jim bo država v vsakem primeru stala ob strani, tudi če to pomeni tožbo proti komisiji.