'Postopek pridobitve statusa začasne zaščite je hiter in poenostavljen'

V zadnjih dneh v Slovenijo prihaja vse več beguncev iz Ukrajine. Ta trend se bo nadaljeval in pričakovati je, da bo njihovo število še večje, je poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

"V prvih dneh vojne so begunci Slovenijo večinoma prešli v tranzitu, nakazuje pa se trend, da bo treba tudi v Sloveniji poskrbeti za večje število oseb za daljše časovno obdobje, s tem ko sosednje države, na primer Moldavija, Poljska in Madžarska, sprejemajo vse manj ljudi," je poudaril minister. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija solidarno pomagala vsem, ki bodo pribežali pred vojno.

Da bi nemudoma pomagali beguncem iz Ukrajine, je Slovenija prejšnji teden aktivirala zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je začel veljati v četrtek, 10. marca. Njegov namen je osebam, ki so na begu pred vojno, kar najhitreje omogočiti začasno zaščito in bivanje na območju Slovenije.

"Postopek pridobitve statusa začasne zaščite je poenostavljen in hiter, saj se o njem odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku," je danes poudarila generalna direktorica direktorata za migracije Nataša Potočnik.

Begunci iz Ukrajine lahko za začasno zaščito zaprosijo že ob prehodu meje, in sicer tako, da na policiji izpolnijo vlogo in predložijo vse dokumente oz. dokaze, ki so potrebni za odločanje o začasni zaščiti. To velja tudi za tiste begunce, ki bi v Slovenijo vstopili nezakonito, in za tiste, ki so že v Sloveniji.

Vlogo za pridobitev statusa začasne zaščite lahko vložijo tudi na upravni enoti, in sicer v tistem kraju v Sloveniji, kjer trenutno bivajo, bodisi v nastanitvenem centru ali v zasebnih namestitvah. Vloga bo dostopna tudi na spletu, in sicer v slovenskem in ukrajinskem jeziku.

"Če oseba izpolnjuje pogoje za začasno zaščito, ji upravna enota izda izkaznico, s katero lahko oseba uveljavlja svoje pravice, tudi pravico do nastanitve v nastanitvenih objektih, do prehrane, obleke in tudi minimalne denarne žepnine. Ta izkaznica velja kot dovoljenje za začasno prebivanje za čas enega leta, kolikor je trenutno določena začasna zaščita," je poudarila Potočnikova.

Na ministrstvu sicer pripravljajo navodila upravnim enotam in policiji glede izvajanja postopka začasne zaščite, sicer pa Evropska komisija pripravlja tudi smernice za izvajanje direktive o začasni zaščiti. Namen je, kot je še pojasnil Hojs, "da bodo države članice čim bolj enotno pristopile k izvajanju direktive."

Po besedah ministra Hojsa bo Slovenija solidarno pomagala vsem, ki bodo pribežali pred vojno. Od začetka vojne v Ukrajini do četrtka je sicer namero za mednarodno zaščito v Sloveniji izrazilo 909 oseb. Na podlagi tega bi lahko sklepali, koliko oseb bi bilo lahko upravičenih do začasne zaščite, je poudarila Potočnikova.

Na vprašanje, kakšna dokazila bodo potrebovali begunci iz Ukrajine ob zaprosilu za začasno zaščito v Sloveniji in kaj se bo zgodilo, če dokumentov ne bodo imeli, je Potočnikova pojasnila, da lahko begunci v Slovenijo vstopijo tudi brez veljavnih osebnih dokumentov. Po njenih besedah je ključno, da pristojnim organom dokažejo, da so iz Ukrajine.

V Slovenijo prihajajo predvsem ženske in otroci in povečini imajo dokumente, je povedal minister Hojs. Minister se je pred nekaj dnevi sicer srečal z veleposlanikom Ukrajine, ki možno rešitev za ukrajinske otroke brez dokumentov vidi v tem, da se njihovo ime in priimek zabeleži v potnem listu ali osebni izkaznici staršev ali se o tem izda uradno potrdilo.

Sklep vlade o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe sicer ne navaja zgornjega števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito, saj njihovega števila trenutno ni mogoče oceniti. "Tudi na evropski ravni ta številka še ni sprejeta. Treba bo počakati na dovolj končno številko," je poudaril minister.