Nedopustni pritiski politike na nadzornike Pošte Slovenije, SDH prejel prijavo

Za potrditev polnega mandata Kokotu si politika prizadeva že nekaj časa, toda temu naj bi nasprotoval član nadzornega sveta Pošte Slovenije Matjaž Fortič, ki je bil sicer v nadzorni svet Pošte Slovenije imenovan v kvoti nekdanje SMC. Fortičev odstop naj bi po tem zahteval generalni sekretar stranke Konkretno Miha Rebolj, saj da ni vreden zaupanja. 

Fortič je Rebolja zavrnil in naj bi o nedopustnih pritiskih politike na nadzornike obvestil Slovenski državni holding (SDH), ki je krovni upravljavec državnega premoženja.

Kot je dejal Rebolj, sta se s Fortičem sicer sestala in pogovorila o njegovem odnosu s stranko. "Obvestil sem ga, da je zaradi nekaterih zamolčanih stvari izgubil zaupanje. Na lastno željo je zato iz stranke izstopil," je pojasnil na spletu ter dodal, da mu je ob izstopu predlagal, naj odstopi tudi s funkcij, ki jih zaseda.

SDH prejel prijavo

Na SDH-ju so potrdili, da so 8. decembra prijeli prijavo enega od članov nadzornega sveta družbe s kapitalsko naložbo države, ki vsebuje navedbe o nedovoljenih pritiskih zoper njega. 

"SDH šteje za nedopustne vsakršne nedovoljene pritiske na neodvisno izvajanje funkcij v organih družb ali pritiske z drugačno nedopustno vsebino, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo in dobro prakso korporativnega upravljanja," so zapisali in dodali, da prejeto že obravnavajo. 

Kot so zapisali, v primeru zahtev po nezakonitem in neetičnem ravnanju ali vplivanju, SDH od vseh članov nadzornih svetov pričakuje, da se bodo odzvali skladno z veljavno zakonodajo. Prav tako članom nadzornega sveta priporočajo, da v primeru izvajanja pritiskov ali nedovoljenih vplivov postopajo skladno s Protokolom za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnim vplivanjem na neodvisno odločanje, ki je bil pripravljen s strani Združenja nadzornikov Slovenije in Komisije za preprečevanje korupcije. Priporočajo, da jih o morebitnih vplivih in ravnanjih tudi obvestijo. 

Neuradno naj bi po poročanju Necenzurirano Fortičev odstop zahteval Počivalškov kabinet, natančneje naj bi to bila njegova svetovalka in zaupnica Katarina Bovha, ki je od septembra letos članica nadzornega sveta Term Olimia, ki jo je nekoč vodil Zdravko Počivalšek. 

Rebolj se za zdaj na pisanje še ni odzval, se je pa med vladnim obiskom Gorenjske odzval minister za gospodarstvo in prvi mož stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. Kot je povedal, je govoril z Reboljem in ta mu je potrdil, da sta s Fortičem govorila. Vendar naj bi govorila o strankarskih zadevah, med drugim pa naj bi ga Rebolj seznanil, da je vanj kot člana stranke zaradi nekaterih zamolčanih zadev izgubil zaupanje.

"Ker je Fortič nato izstopil iz stranke, mu je predlagal, da naj potem odstopi tudi z vseh funkcij. Pri tem ni bilo nobenih groženj ali sugestij," je dejal Počivalšek, ki pa tega, za kakšne zamolčane stvari naj bi šlo, za zdaj ni želel komentirati.

Na KPK so za STA povedali, da kakršnekoli prijave, ki bi se nanašala na nadzorni svet Pošte Slovenije do danes niso prejeli, konkretnega primera pa da ne morejo komentirati, saj ga niso obravnavali niti niso seznanjeni s podrobnostmi. Kot še dodajajo, lahko protikorupcijska komisija sume kršitve integritete preiskuje le zoper uradne osebe po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kar pa sekretarji političnih strank niso. 

Renko: Začasni generalni direktor uživa zaupanje nadzornega sveta Pošte Slovenije

Predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Ervin Renko je dejal, da nadzorni svet Pošte Slovenije konkretnih navedb pritiskov na nadzornika, ki je član nadzornega sveta Pošte, ne more komentirati, saj s tem predhodno ni bil seznanjen in je o tem obveščen le iz medijev. Zato se od vseh javnih navedb v medijih, ki so vezane na to tematiko distancira, vsakršne tovrstne poskuse na neodvisnost članov nadzornega sveta pa šteje kot neprimerne in nedopustne.

"Nadzorni svet je kolektivni organ, ki nadzoruje vodenje poslov, vsak član pa  je odgovoren za svoje delovanje in opravljanje funkcije z zadostno mero dolžne skrbnosti. Delovanje nadzornega sveta Pošte Slovenije je odgovorno in ne prihaja do razhajanj med člani, imenovanimi s strani upravljavca SDH.  Slednje se odraža tudi v hitrem odzivu nadzornega sveta Pošte na nastalo situacijo v zadevi popolnitve poslovodstva družbe, ki je v kratkem času ostalo brez dveh članov," je dejal Renko.

Ob tem pa tudi, da je nadzorni svet Pošte Slovenije v poslovodstvo imenoval kompetentna člana za področja, ki jih pokrivata in pri tem upošteval načelo kontinuitete in strokovnosti z imenovanjem članov iz notranjih resursov družbe. Ključna vloga nadzornega sveta je nadzor nad poslovanjem družbe, ki po obdobnih ocenah krepko presega zastavljene poslovne cilje in finančne kazalnike glede na potrjen finančni načrt 2021, poudarja.

"Glede imenovanja generalnega direktorja Pošte Slovenije poudarjamo, da glede na rezultate poslovanja sedanji začasni generalni direktor uživa zaupanje nadzornega sveta Pošte Slovenije.  A ne glede na slednje, je zaradi začasnosti enega leta mandata, nadzorni svet Pošte Slovenije v novembru sprejel sklep o pričetku postopka imenovanja generalnega direktorja, ki se bo izvajal skladno s časovnico," še pravi in dodaja, da je postopek v začetni fazi iskanja primernih kandidatov za vodenje družbe s polnim mandatom.

Ter še, da bo javnost z izbiro pravočasno obveščena, kakršnekoli vnaprejšnje diskreditacije kandidatov pa ostro zavračajo.

Neizpolnjevanje pogojev za direktorja Pošte Slovenije?

Fortič je imenovanju Kokota za poln mandat nasprotoval, ker naj ne bi izpolnjeval pogojev. Po statutu Pošte Slovenije mora namreč generalni direktor imeti pet let vodstvenih al primerljivih izkušenj v velikih gospodarskih družbah. Iz Kokotovega življenjepisa, ki ga je priložil h kandidaturi, je razvidno, da je bil več kot pet let samostojni podjetnik in od leta 2014 izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode, ki ima 24 zaposlenih in slaba dva milijona evrov prihodov. V nobenem primeru ne gre za velike gospodarske družbe. 

Kokot, ki je vodilno mesto v Pošti Slovenije zasedel marca letos in je nasledil Borisa Novaka, velja za kader generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. V vladajoči stranki si že pol leta prizadevajo, da bi dobil poln mandat. Julija letos je temu nasprotoval nadzorni svet, ki ga je takrat še vodil Franc Mihelič iz kvot NSi. Del nadzornikov je že takrat želel razrešiti Kokota, zamenjavo sta takrat preprečili SDS in SMC, Mihelič in Aleš Buležan, imenovan v kvoti DeSUS, pa sta takrat odstopila s položaja. V izstopni izjavi sta sicer zapisala, da odstopata iz osebnih razlogov.

SDH je nato v nadzorni svet imenoval še dva člana iz kvote vladajoče stranke: Igorja Škrinjarja in Nika Samca. Vodenje nadzornega sveta Pošte Slovenije pa je prevzel Renko, ki je prav tako Dolančev kader. 

Do pritiskov naj bi prišlo že pri vprašanju zakonitosti razrešitve treh vodilnih uslužbencev članov poslovodstva: Franca Predikake, Andreja Masle in Uroša Fonoviča. Revizijska komisija nadzornega sveta, ki jo vodi Fortič, je septembra pridobila mnenje odvetnika Stojana Zdolška, po katerem naj bi Kokot kršil svoja pooblastila in ravnal v nasprotju z zakonom. Kokot se je nato za mnenje obrnil na odvetnika Francija Matoza, dolgoletnega odvetnika Janeza Janše in SDS ter z njegovo pomočjo pritiskal na svoje nadzornike, saj je Matoz ugotovil, da sta Buležan in Fortič z naročilom mnenja pri Zdolšku storila kaznivo dejanje. Kasneje pa naj bi prav Matoz po poročanju Necenzurirano pripravljal pravno mnenje, s katerim bi lahko nadzorniki Pošte Slovenije utemeljili, da ima Kokot pet let vodstvenih ali primerljivih izkušenj v velikih gospodarskih družbah.

Kokot je od lani tudi namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Borzen, domačega operaterja trga z elektriko, štiri leta vodi tudi svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, dve leti pa je enak položaj zasedal v Domu Jožeta Potrča v Poljčanah. Toda v nobenem primeru ne gre za gospodarski družbi, ampak javna zavoda. 

Potek dogodkov močno spominja na afero iz leta 2019, ko je sekretar stranke LMŠ Brane Kralj poklical prvo nadzornico družbe Uradni list Ireno Prijović in nanjo pritiskal, da za direktorja izberejo Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča. Prijovićeva je pritiske prijavila SDH in Komisiji za preprečevanje korupcije. Tedanji premier Marjan Šarec je takrat zanikal, da bi sekretarju stranke naročil posredovanje, Kralj pa se je nato moral posloviti.

Prijovićeva je za STA pojasnila, da so na združenju po njenem primeru skupaj s KPK pripravili protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju ne neodvisno odločanje in članom nadzornih svetov ponudili pot za takšne prijave. "Če se na tovrstne poskuse ne odzovemo ustrezno, ne bomo mogli zaščititi interesa družbe pri odločanju, kar lahko pripelje tudi do osebne odškodninske in kazenske odgovornosti. Zato člane nadzornih svetov opozarjamo na dolžnost prijave neetičnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odločanje," je pojasnila.

Ob tem pravi, da si želi, da bi bilo prijav na KPK več, saj bi se s tem pomembno povečevalo tveganje politike za takšna ravnanja, tudi do te mere, da bi to postalo skrajno tvegano ravnanje zanje. Problem pa je, če imamo člane nadzornih svetov, ki razumejo svojo funkcijo v nadzornem svetu tako, da ravnajo v skladu z navodili politike in so del kupčevanja z močjo.

Sicer je bila njena prijava pred dvema letoma v javnosti napačno povzeta kot razkritje medijem, saj si sama tega ni želela, pač pa je bilo v osnovi to ravnanje za zaščito neodvisnosti kadrovskega postopka v družbi, kjer je bila prva nadzornica. Se pa z vidika obveščenosti javnosti strinja, da je njen interes v takšnih primerih upravičen. "Prav temu služi tudi dejstvo, da so vse presoje KPK javno objavljene in so referenčna točka presoje tudi za prihodnje takšne primere. A za izvedbo kadrovskega postopka, ki sem ga s svojim ravnanjem želela zaščititi, bi bilo bolje, če ne bi potekal v ozračju izjemne medijske izpostavljenosti, poskusov diskreditacije družbe, mene osebno in direktnih groženj ter pritiskov," je še pojasnila Prijovićeva.