Pošta Slovenije se liberalizacije ne boji

1. januarja se je v Evropski uniji popolnoma sprostil in hkrati liberaliziral trg poštnih storitev. Direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc je prepričan, da je to dobro, hkrati pa zavrača, da bo lahko od zdaj poštne storitve opravljal kdor koli. Za Pošto Slovenije to pomeni odpravo še zadnjega monopola, ki se je nanašal na t. i. rezervirano področje v sklopu univerzalne poštne storitve, to je prenos pisem in dopisnic, lažjih od 50 gramov. Osnovna dejavnost in delo Pošte Slovenije se s tem v ničemer ne spremenita, so danes sporočili iz Pošte Slovenije.

Hauc verjame, da bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS izdajala ugotovitvene sklepe le zares usposobljenim izvajalcem. Ne nazadnje bodo korist od liberalizacije imeli predvsem uporabniki, zmanjšal pa se bo tudi dosedanji neupravičen sloves Pošte Slovenije kot monopolista, je dejal. Direktor sektorja za korporativno varnost in nadzor ter vodja projektne skupine Boris Novak je ocenil, da "bo popolna liberalizacija pripeljala do ostrejše konkurence na področju prenosa paketov, direktne pošte ter hitre pošte, kjer je tudi v Sloveniji konkurenca prisotna že dalj časa".

Na področju rezerviranih storitev imamo v Sloveniji ene najnižjih cen v Evropi, zato Novak v tem segmentu ne pričakuje večjih pretresov. Poleg tega je Slovenija država z dvema milijonoma prebivalcev, kar dodatno demotivira morebitne tuje ponudnike poštnih storitev za aktivno delovanje na slovenskem trgu. Novak meni, da jim največja konkurenca preti s strani že obstoječih konkurentov, ki trenutno delujejo na kurirskem oziroma logističnem področju in ki bodo zdaj strankam lahko ponudili tudi prenos navadnih pisemskih pošiljk, lažjih od 50 gramov.

Apek povečanja ponudbe poštnih storitev ne pričakuje

Na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) pa so pojasnili, da so vsi ponudniki poštnih storitev lahko že doslej opravljali prenos pisem do 50 gramov, vendar le pod pogojem, da je bila cena te storitve vsaj 2,5-krat dražja od standardnega pisma Pošte Slovenije. Glede prihoda novih tekmecev pa v Apeku dodajajo, da so na slovenskem trgu poštnih storitev že več let prisotna vsa večja tuja podjetja, zato ne pričakujejo, da bi se z liberalizacijo povečalo njihovo število. Pač pa je mogoče pričakovati, da bodo alternativni ponudniki poštnih storitev želeli uporabljati tudi dostop do poštnega omrežja Pošte Slovenije.

Trg poštnih storitev se je 1. januarja popolnoma sprostil v skoraj vseh državah EU, z izjemo Cipra, Češke, Grčije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške, ki imajo podaljšan rok za dve leti.