'Poslušajte osebe v stiski, opazujte jih, predvsem pa jim bodite zavezniki'

Komunikologinja in tekstopiska Barbara Nemec je sorodnica mladostnice, ki je v času epidemije dobila diagnozo depresija in generalizirana anksiozna motnja. "Najstniki načeloma ne razkrivajo sami. Občutek imajo namreč oz. je to celo njihova osamosvojitvena naloga, da zadeve rešujejo sami," pravi.

Da sicer najstnik včasih res pride sam s problemom, "a včasih je treba zelo veliko podrezat, na nežen način sicer, da ugotoviš, da se mladostnik počuti grozno".

Danes iz izkušenj ve, da je prva pomoč že sočuten pogovor bodisi s staršem, sorodnikom, prijateljem oz. osebo, ki ji otrok zaupa. In tu je pomembno, pravi, in na to opozarja tudi sledilce na družbenih omrežjih, da poslušamo, ne prekinjamo, ne obsojamo in ne ponujamo svojih mnenj in instant rešitev. "Skozi vse te korake ugotoviš, da tako kot človeku z zlomljeno nogo ne rečeš, naj se dvigne in preteče tistih 20 kilometrov, tako tudi pri depresiji oz. anksiozni motnji ne moreš reči: 'Ne biti paničen, saj bo.' Ker včasih ne bo," pojasni.

'Začeti moraš pri sebi'

Duševne stiske niso posledica šibkosti, opozarja zdravnik in avtor najbolj brane knjige lanskega leta David Zupančič. Zato o tem govori in piše. Konec meseca prihaja na police njegova nova knjiga – Znanost mirnega življenja –, postal pa je tudi ambasador kampanje Nisi ok, povej naprej.

"Res se mi zdi škodljivo, da se propagira nekakšna podoba, da je nekdo, ki je uspešen, nezmotljiv in močan. Da je, če imaš stiske, zlome, nespečnosti, izraz šibkosti in zato ne boš uspešen," opozarja. Meni pa, da bi lahko s tem, ko tega ne bi skrival, pokazal, "da smo na koncu koncev vsi samo ljudje". "Morda bi koga tudi vzpodbudil, da stiska ne pomeni konec sveta, ne pomeni konec kariere," pravi. 

Zupančič govori iz lastnih izkušenj, za seboj ima namreč nekajletno obdobje anksioznosti, tesnobe in nespečnosti. "Med študijem so me nekoč močno stisnila vsa pričakovanja, ki sem jih imel do sebe, ki jih je imel do mene preostali svet. Se pravi študij, nekoč zdravnik, dežurstva, zmeraj si moral biti boljši, zmeraj dati več in takrat sem se začel spopadati z nespečnostmi. Bolj utrujen sem bil, manj sem lahko delal in bolj me je skrbelo, da bom še manj delal," pove svojo zgodbo.

Stiske je uspel premagati ob veliki podpori in razumevanju družine, delu na sebi s tečaji avtogenega treninga, meditacije in čuječnosti. "Marsikdo reče, da je ukvarjanje s samim seboj sebično, da so knjige za samopomoč in osebnostno rast škodljive. Ampak koliko izgorelih zdravnikov bo lahko komurkoli pomagalo? Koliko zdravnikov je zapustilo medicino ali pa celo naredilo samomor? Koliko bolnikov bodo lahko oni zdravili?" opozarja.

"Začeti moraš pri sebi, seveda s ciljem, da to empatijo nato deliš navzven," je jasen.

'Vsak ima svoj tempo, ni treba samo hiteti'

Podatki raziskave, ki jo vsaka štiri leta opravijo med 11-, 13-, 15- in 17-letniki v Sloveniji, kažejo, da se kar tretjina mladostnikov vsaj enkrat tedensko spopada z nespečnostjo in razdražljivostjo. Vsak šesti pa se počuti osamljenega. Poslabšanje se kaže že vse od leta 2017, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

"Lahko ugotovimo da se je poslabšalo zadovoljstvo z življenjem, več je psihosomatskih simptomov, predvsem pri 13-letnikih smo to zaznali, potem pa seveda večja verjetnost simptomov depresije. Tu je nekako največji porast, s 13 odstotkov na več kot 30. Posebej večje razlike imamo pri dekletih," opozarja Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ.

Za mladostnico iz Barbarinega družinskega kroga so pomoč iskali prek pediatra, pedopsihiatra, po dolgi in zapleteni poti, ki je trajala skoraj dve leti. Od leta 2019 je sicer po državi vzpostavljenih 17 centrov za duševno zdravje odraslih in 19 centrov za duševno zdravje otrok, kjer lahko posameznik dobi pomoč multidisciplinarnega tima tudi brez napotnice. V pomoč pri stiskah, odraščanju in vzgoji pa so lahko tudi brezplačni programi za otroke in starše.

"V Sloveniji imamo program Neverjetna leta, ki je namenjen tako staršem predšolskih kot šolskih otrok in tudi učiteljem, s katerimi krepimo veščine starševstva prav s tem namenom, da znamo normalne situacije, ki so življenjske, prepoznati in tudi ustrezno ravnati," ob tem pravi Radivoje Pribaković Brinovec z NIJZ. Izpostavi pa tudi spletno svetovalnico To sem jaz. "Ki je prav tako z dokazi podprt program za krepitev veščin predvsem mladostnikov pri soočanju z vsakdanjimi stiskami," pove.

Pomaga pa lahko tudi, da življenje kdaj upočasnimo in nismo tako zelo zahtevni do sebe in drugih. "Konec koncev mamo tudi zdravnike, ki so študiral osem oz. devet let namesto šest, pa so vrhunski zdravniki. Imamo specializante, ki končajo specializacijo čez 10 let, mamice, ki imajo vmes tri otroke, pa so vrhunske specialistke. Vsak ima svoj tempo, ni treba samo hiteti," je jasen Zupančič.

Nemčeva pa poudarja, da so tu najpomembnejši razumevanje, poslušanje in validacija. "Poslušajte jih, opazujte jih, predvsem pa jim bodite zavezniki," pravi.