V popoldanskem delu zasedanja bodo poslanke in poslanci najprej odločali o izvolitvi sedmih kandidatov v sodniško funkcijo, zatem pa nadaljevali odločanje o omenjenih amandmajih.
Potem ko so poslanke in poslanci dopoldne približno dve uri razpravljali o členu, ki zadeva pristojnosti kolegija predsednika DZ, so zatem razmeroma hitro napredovali skozi ostala predlagana dopolnila.
Kolegij državnega zbora naj bi se namreč iz posvetovalnega telesa "prelevil" v organ odločanja, kar je že minulo jesen povzročilo precejšnjo negodovanje opozicije in posledično padec besedila poslovnika predlagateljev iz vrst štirih vladnih strank. Tudi tokrat ta člen kot osrednjo jedro spora ni bil sprejet, saj ni dobil potrebne dvotretjinske podpore poslank in poslancev (od 72 navzočih jih je za glasovalo 47, proti pa 22).
Zanimivejša razprava se je razvila le ob dveh amandmajih opozicijskih NSi in SDS, ki pa nista dobila zadostne podpore. Tako jim ni uspelo, da bi v poglavje o delovnih telesih vnesli določilo, po katerem bi se komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb sestavili tako, da bi v njih imele večino opozicijske poslanske skupine. Po pojasnilih Alojza Soka (NSi) sta namreč omenjeni komisiji zadolženi za nadzor in če v njih opozicija nima večine, nimata smisla.
Prav tako omenjenima opozicijskima poslanskima skupinama ni uspelo dobiti zadostne podpore za črtanje določila, ki pravi, da če je na seji delovnega telesa, ki ni sklepčna, navzoča najmanj ena tretjina članov, lahko ti navzoči člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča, in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Nadalje določilo pravi, da se navzoči člani po končani obravnavi opredelijo do predloga, o katerem se odloča. Predsednik delovnega telesa nato skliče korespondenčno sejo in v sklicu pozove člane delovnega telesa, ki niso bili navzoči na seji, da mu v določenem roku sporočijo svojo opredelitev do predloga, o katerem naj bi delovno telo odločilo. Če najmanj tretjina članov delovnega telesa nasprotuje korespondenčni seji, se o predlogu odloča na prvi naslednji seji delovnega telesa.
Opisana rešitev je po prepričanju Soka nesprejemljiva, nenazadnje pa tudi v nasprotju z antibirokratskim programom, saj bi povzročala zaplete. Za črtanje opisane določbe se je zavzel tudi France Cukjati (SDS), ki je med drugim opozoril na pomen prisotnosti poslancev za kakovostno delo in spomnil na težave malih poslanskih skupin z zagotavljanjem prisotnosti na sejah, če obenem zaseda več delovnih teles. V zvezi s tem je menil, da bi kazalo v poslovnik vnesti rešitev, po kateri bi lahko hkrati zasedala le dva delovna telesa. Njegov strankarski kolega Jožef Jerovšek je menil, da je črtanje nujno potrebno, ker se v predlagani rešitvi zrcali nespoštovanje do resnega parlamentarnega dela. Bogdan Barovič (SNS) pa je menil, da je bolje - če je zadeva tako nujna -, da se poslanci odpovedo zasedanjem drugih delovnih teles ali da se seja skliče tako, da bodo lahko prišli vsi; če ni tako nujna, pa se lahko prestavi na kako od prihodnjih sej. Tudi koalicijski poslanec Franci Rokavec (SLS) je menil, da bi takšna rešitev lahko bila slaba popotnica za kakovost sprejetih zakonov. Valentin Pohorec (DeSUS) pa je navedene pomisleke zavrnil, saj so po njegovem v člen vgrajene varovalke, da se napačna odločitev ne sprejme.
Včeraj je bilo na predlagani poslovnik slišati precej očitkov iz opozicijskih vrst, predlagatelji novega poslovnika - Tone Anderlič (LDS), Miran Potrč (ZLSD) in Ivan Kebrič (DeSUS) – pa si za njegovo uveljavitev prizadevajo zaradi nujnosti po racionalnejšem in bolj učinkovitem delovanju državnega zbora.
Kot je znano, so poslanke in poslanci novembra lani sicer zavrnili zelo podobno besedilo predlagateljev iz vrst štirih vladnih strank. Jabolko spora je, tako tedaj kot tudi tokrat, povzročilo predvideno omejevanje razprav in replik na plenarnih zasedanjih kot tudi vprašanje širših pristojnosti kolegija predsednika državnega zbora (ta bi se iz posvetovalnega telesa namreč "prelevil" v organ odločanja).
Po napovedih predsedujočega Mihe Brejca (SDS) bo državni zbor zatem prešel na prekinjeno odločanje o noveli zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili.
