V 93. letu starosti je umrl slovenski novinar Jurij Gustinčič, velik poznavalec svetovne politike, ki je bil znan po svojih analitičnih kolumnah. Delal je kot dopisnik iz Moskve, Washingtona, Londona, poročal pa je tudi iz Grčije, Cipra, Turčije, Izraela in nekdanje Češkoslovaške.
Najbolj znan je bil po poročanju in komentiranju za Televizijo Slovenija, pisal pa je tudi za številne časopise, kot so Politika, Borba, Vreme, Slobodna Dalmacija, Naši razgledi in Mladina.
Leta 2012 ga je takratni predsednik države Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge, ki ga je dobil za "novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu".
Poročal o vdoru sovjetskih tankov in Watergateu
Rojen je bil 30. avgusta 1921 v Trstu. Njegova starša sta se zavzemala za oboroženo revolucijo po zgledu oktobrske revolucije v Sovjetske zveze, zato je imela družina veliko težav zaradi pritiskov slovenskih oblasti. Zelo pogosto so se selili, med drugim pa so živeli v Idriji, na Dunaju, v Moskvi in v Ljubljani.
Še pred drugo svetovno vojno je v Moskvi delal za Radio Moskva, kjer je sodeloval pri pripravi oddaje v slovenskem jeziku. Po vojni pa je prišel v Beograd in se tam tudi nastanil, kmalu pa je bil poslan v London, kjer je bil prevajalec za ruščino.
Leta 1951 se je zaposlil pri Beograjski politiki, ki ga je štiri leta pozneje poslala v London, kjer je devet let delal kot dopisnik. Poročil se je v Srbiji, leta 1963 pa je dobil sina. Štiri leta po njegovem rojstvu je že poročal iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela, leta 1968 pa je kot eden izmed desetih jugoslovanskih novinarjev poročal o sovjetskem vdoru na Češkoslovaško.
Beograjski časopis Politika ga je v New York poslal leta 1969, tam pa je bil kar 13 let. V tem času je bil priča tudi eni največjih ameriških političnih afer Watergate, ki je odnesla predsednika Richarda Nixona. Po vrnitvi se je preselil v Ljubljano in se zaposlil na nacionalni televiziji, leta 1985 pa se je upokojil, a je kljub temu še vedno ostal aktiven komentator.
