Posledice ledene ujme v številkah

Podnebni inženiring več o tem na \" climate engineering \" ali Geo - engineering\"

2-Med slabosti lahko morda omenimo še uničenje infrastrukture cest in daljnovodov, ki gredo skozi gozdne površine (posledično vpliva na proizvodnjo tistih, ki to infrastukturo za svoje delovanje koristijo). -Ravno tako bodo na erodibilnih (kjer so tla ranjiva za odnašanje prsti zaradi površinskih voda ali vetra) lahko posledice finančne narave, kot so na primer plazovi, manjša zadrževalna sposobnost gozda, da zadržuje padavine in jih POČASI oddaja (tako preprečuje poplave ali obratno suše). -Kar pa se tiče PREDNOSTI,pa kot rečeno je precej odvisno koliko bodo imeli pri tem strokovnjaki. In če bodo lahko rečemo, da bomo v prihodnosti lahko imeli celo bolj SONARAVEN GOZD, TRAJNOSTEN in VEČNAMESKO GOSPODARJEN GOZD (večnamenskost gozda pomeni, da lahko glede na zgoraj omenjene VLOGE gozda iz gozda koristimo čim več njihovih dobrin). Poleg strokovnega pristopa ima lahko na prednosti stanja in funkcioniranja gozdov tudi zdravstveno stanje gozdov pred UJMO. In v večini gozdov lahko rečemo, da je bilo pred ujmo stanje gozdov zaradi dosedanjega strokovne dela v dobri zdravstveni kondiciji. Vse naštevanje prednosti zaradi ujme je tu omejeno, ampak kot primer lahko omenimo eno ali dve. Vsa laična javnost ve, da je v naših gozdovi velik problem LUBADAR. Marsikdo pa verjetno ne ve, da je ta problem velik predvsem, ker imamo kljub zadnjim desetletjem sonaravnega in strokovnega pristopa, še vedno zelo velik delež (kot posledica še pred več desetletji umetnega sajenja smrek na velikih površinah in predvsem na njej neprimernih rastišči) smrkovih gozdov na rastiščih, ki za njo niso naravna. Še vedno je teh umetnih»smrekovih rastišč« celo 4X več. Torej zdaj je priložnost, da se vsaj deloma rešimo teh umetno forsiranih smrekovih rastišč, večnega problema, kateraga Bog nas kaznuje z lubadarjem. - Drug problem (tudi kot posledica malo daljšega napačnega gospodarjenja) so velikopovršinski predeli forsirani s samo strani ene drevesne vrste (naprimer BU). Ta problem (problem pestrosti), bomo tudi s strokovnejšim pristopom lahko v iztržili, da bomo imeli v bodoče še bolj zdrave in še bolj sonaravno mnogonamenske ter trajnostne katerim VLOGE bomo ob pametnem pristopu še bolje in intenzivneje koristili. -Torej kot rečeno slika ni tako črna, če se bo dovolilo stroki, da imajo pri tem glavno besedo. Celo več, ob pametnem pristopu bomo lahko imeli še lepše in še bolj naravne gozdove od katerih bomo imeli vsi koristi.

1-Za vsak problem se v osnovi značilno, da na prvi pogled deluje večji, kot pa se kasneje, ko se racionalno pristopi k analiziranju in njenem reševanju. Tako je tudi prvi vtis glede posledic škod v gozdovih. Slika je na prvi pogled res katastrofalna in deluje, da se poškodovani predeli ne bodo nikoli opomogli. A iz izkušenj iz preteklosti (na primer Brkini 1980) lahko sklepamo, da je projekcija bodočnosti manj črna kot pa je prvi vtis. V vsaki stvari v vsakem problemu ni vse črno-belo, tako tudi v tem primeru, so poleg slabih strani lahko tudi nekatere prednosti. Koliko bo na koncu črnine in koliko ostalega, pa je zelo odvisno od pristopa reševanja problema. Predvsem je odvisno ali bo dovoljeno, da problem rešujejo strokovnjaki in tisti, ki se spoznajo na konkretne probleme, ali pa bodo pobudo prevzeli glasni, ki zaradi koristi na račun katastrofe upajo na finančne ali kakšne drugačne materialne in prestižne koristi. Kot rečeno so v konkretnem primeru (očitne) slabosti, ampak so hkrati te slabosti lahko tudi naše prednosti. Ker pa so slabosti te katastrofe vidne v sedanjosti, medtem, ko se bodo prednosti ob pravilnem, strokovnem pristopu pokazale šele v prihodnosti, je trenutna slika vidna le z zornega kot slabosti. Osnova, da lahko diagnosticiramo in naštejemo te slabosti je poznavanje in razlikovanjem med FUNCIJAMI IN VLOGAMI GOZDA. TER OSNOVNIMI POSTULATI GOZDARSKE STROKE, KI JE ZAPISANA V NPRG (nacionalni program razvoja gozdov) in to so TRAJNOST, SONARAVNOST, TER VEČNAMENSKO GOSPODARJENJE. Če čisto na kratko poskušamo obrazložiti za laično javnost (ker so zadeve za razlago precej obširne):-O funkcijah govorimo takrat, ko gre za zakonitosti, ki omogočajo naravno (dinamično ravnovesje) funkcioniranje gozda. O VLOGAH, pa govorimo, ko ljudje te funkcije gozda izkoriščajo za svoje dobro. Te vloge, ki jih koristimo pa delimo v 3 skupine in sicer v PROIZVODNE (les, divjad in dobrine kot so plodovi in zelišča), EKOLOŠKE (PRAVILNEJE OKOLJSKE, ..) in SOCIALNE (rekreacijsko turistične, vzgojno poučne, dediščinsko varstvene,..). IN glede na (res poenostavljeno in kratko razlago), lahko rečemo, da, ko govorimo o SLABOSTI je slabost predvsem v razvrednotenju kvalitete lesa in glede na enoto količine lesa bo lastnik iztržil manj denarja. Druga slabost je ravno tako vezana na ceno je velika ponudba lesa naenkrat, kar vpliva na ceno(jo znižuje). Tretja slabost je, da se zaradi uničenja cest, vlak, prehodnosti terena,…, dvigujejo stroške v nebo. Četrta slabost so zaradi iglavcev kasnejše gradacije lubadarjev in posledično dodatno razvrednotenje lesa. Vsi omenjena problema so torej prizadeli lastnike gozdov. Največja slabost med vsemi naštetimi, ki so finančne narave, pa je zaradi nevarnih razmer velika nevarnost pri sečnji, da je ZELO povišana verjetnost nesreč, poškodb ljudi in celo smrtnih žrtev. Zato je treba že na tem mestu posebej omeniti, naj se ne odpravljajo v takšne razmere ljudje, ki so imeli motorko v rokah na ravnih tleh, kjer so na »kozlu« prežagali nekaj drv. Podelovanje in sečnjo naj prepustijo strokovno usposobljenim in ZELO izkušenim sekačem, kateri bodo tudi sami, zaradi nevarnih razmer imeli veliko srečo, da se izognejo vsem pastem.

Vse po drzavi je uniceno in skoda je gromozanska, a to ni nic v primerjavi z miljardami ki jih dajemo za banke.

Narava, gozdovi, se enkrat obnovijo. Samo vmes lahko pride do še kakšne podobne, mogoče še hujše ujme. Dejstvo je, da se vsaka stvar uniči hitreje kot popravi. Pogled na uničene gozdove je žalosten. Vsaka takšna ujma, ali žled, ali poplave, ali pa dolgotrajna suša, gozdni požari, nam povedo, da narava zna pokazati svoje zobe. Upajmo, da nas ne bodo poleti ogrožali obsežni požari. Vsako poletje slišimo, da v raznih državah po svetu, npr. v Kaliforniji, Avstraliji... divjajo gozdni požari. Lahko se tudi zgodi tole pri nas, ne podcenjevati narave!

Vsaka čas pa gasilcem in vsem ki so pomagal .... res kapo dol!

Kakšna bo letos gobarska sezona, odgovor je verjetno najslabša doslej. Nabirati bo treba kakšne gozdne sadeže. Robid je ob gozdovih in celo v njih kar veliko, jagode in borovnice bodo tudi. Samo gob pa ni pričakovati zaradi hudih poškodb gozda kaj veliko.

Prišla bo europska pomoč katere denar bodo porabili v druge namene

Prišlo je do tega kar si ni nihče mislil,denar se je prelival v črne fonde ,infrastruktura pa je ostala stara,govori se od električnih vodov.povdaril pa bi še glede cestnih drevoredov kateri so se lomili-vzrok ,neobrezanost.večina je plantan in te lahko vsako leto pomladiš z golim obžagovanjem.

Prvo kot prvo, bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem za imenitno in požrtvovalno delo, kot tudi za uslugo ljudem v stiski! Hvala vsem gasilcem, vojakom, policiji in ostalim državljanom! Vseeno me pa skrbi, ko bodo morali posekati ogromne hektarje gozdov, da ne bodo vse to odpeljali v Avstrijo in naredili Avstrijce preklemano bogate, ko pa bi lahko ta les uporabili tisti brez kurjave, kot tudi za izdelke na našem trižšču! Če berete to, tisti z gozdom, katerega bo potrebno posekati, Vas prosim, da skrbno premislite prihodnost lesa, ki je v domovini bolj potreben, kot v tujini na tuj zaslužek.

Škoda presega 210 miljonov. Vlada namenila za pomoč zgolj 317 tisoč???!! Kakšen mesec nazaj so svojemu ministru Stepišniku takole mimogrede šenkali več za njegovo podjetje (370 tisoč). Razumi kdor more!!? Takim mi pustimo, da nam pobirajo davke zato da si še ob ujmah moramo pomagati sami???? Ko boste čistili svoje gozdove, tiste veje kar pred parlament pripeljite!

Zakaj za sistem ZARE? Kolikor vem prov dobro dela.. :)

V taki ujni kot je sedaj zajela Slovenijo, bi se lahko nasi vrli politiki odrekli vsaj 5% svoje place za pomoc nastradalim! Za hitrejso obnovitev pa bi lahko tudi vojska kaj naredila namesto da polezevajo in se grejejo v Kasarnah bi lahko pomagali odstranjevati skodo ki jo je povzrocila zima.

ljudje bodo preživeli, saj smo močan in trpežen narod....ampak gozdovi...ko vidiš da je na notranjskem uničeno praktično vsako drevo...to pa boli srce...na desetine let, če ne celo pol stoletja, bo potrebno, da se gozdovi obnovijo...to je škoda, ki jo nobena ocena v eur ne more zapisati...

Lahko kdo tole obvestilo posreduje na idrijski konec?

Visoko napetostne kable ne morejo zakopat v zemljo. Tega se očitno marsikdo ne zaveda, zato ne pišite na pamet, ampak se prej malo pozanimajte kaj in kako. Je pa res da bi se marsikje dalo obvarovat če bi imeli tako kot včasih počiščeno in vzdrževano tako imenovane varnostne pasove. Je pa tudi res da marsikje bi lahko obvarovali žice če bi se pravilno in pravočasno ukrepalo.

Mladina lepo piše- če bi ukinili vojsko, vojake preusmerili in izobrazili za civilno zaščito, vojašnice porabili za skladišča agregatov in podobno, denar porabili za zaščito ljudi, bi imeli sami dovolj za pomoč. Pa elektriko v zemljo - predrago? a vsa ta škoda, ki je nastala na vseh področjih, pa ni predraga? Strošek bi bil enkrat, tako pa je polomija kar naprej, pa še ljudje umirajo. Bo treba poklicati koga na odgovornost, pa zares, ne po naše.

Vojaški kemični letalski napad NATA na Slovenijo! Vem, nekateri boste skočili in po Slovenvceljsko – kaj se pa greš, kakšen napad? Pa pojdimo z dokazi po vrsti. Slab teden nazaj, Primorska, nad Koprom desetine avionov zaprašuje s kemikalijami naše nebo, drugje jih ne vidimo, ker je oblačno. V ponedeljek se selimo v Postojno, kjer štirje termometri v razdalji 400 m kažejo -3º, torej mora snežiti. A zunaj pada dež, prijeten pozno pomladanski dež, čeprav roke zmrzujejo. Minus p... Nadaljuj z branjem Vojaški kemični letalski napad NATA na Slovenijo!

Bomo vidli kolko bo EU nam dala pomoči?

Vlada je namenila za vso Škodo manj kot je Jaklič porabu goriva v Falconu.... officially pa to...