Postopno umirjanje inflacije: konec popisa košarice osnovnih živil

Kot "edino logično in smiselno" potezo kmetijskega ministrstva ocenjujejo v trgovinski zbornici. "Saj je bila prehranska inflacija v Sloveniji vseskozi pod splošno inflacijo, prav tako so tudi ugodne napovedi Banke Slovenije glede gibanja inflacije v letošnjem letu," je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. 

Projekt je bil sicer ves čas pod plazom kritik. Najprej zaradi nepravilnega popisovanja, nato so zaradi podobnih cen postajali vse glasnejši pomisleki o dogovarjanju trgovcev in zavajanju potrošnikov. 

Na koncu so bile cene živil v košarici bizarno nizke – kilogram mesa en evro, kilogram kruha 19 centov. So pa kupci do njih težko prišli. To so dokazale tudi skrite kamere – češ da je izdelkov po nizki ceni le za peščico in da te izdelke stranke pokupijo v slabi uri po odprtju trgovine. 

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je januarja letos povedal, da je šlo predvsem za igro trgovcev. "Videli smo zelo prozorne taktike, kako doseči najnižjo ceno – uvožena hrana, praktično zgolj sprememba cenika brez zalog," je pojasnil. 

"Kvalitete to gotovo ni pospeševalo. Na police so prišle nepreverjene kvalitete iz uvoza, na koncu pa je škodovalo nam kmetijcem ali pa vsem v verigi, na nas pa se je vršil pritisk nižanja cen," pa je januarja dejal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. 

Trgovci očitke o zavajanju in vprašljivi, slabši kakovosti proizvodov danes znova ostro zavračajo. "Kar pa se tiče obvodov, je bil problem predvsem v tem, da dobavitelji primernih količin po tako zelo nizkih cenah – govorim predvsem o domačih dobaviteljih – preprosto finančno niso zmogli," je razložila Lahova. 

Kot še pravi Lahova, je prvi pozitivni učinek predvsem v smislu zavedanja naše skupne odgovornosti za uravnavanje inflacije. "Zato so se preanalizirali vsi nabavni tokovi in seveda smo izbrali tiste, ki so bili konkurenčni. In prav ta pretirana konkurenčnost in prodaja trgovine celo pod nabavno ceno je negativno vplivala na slovensko prehrambno-predelovalno industrijo, ki pač teh konkurenčnih sposobnosti, zaradi različnih vplivov ekonomije obsega in podobnega, nima. In posledica je, da so se potrošniki odločali za cenejše blago in posledica je upad slovenske ponudbe na policah," je povedala. 

Toda kako? Na kmetijskem ministrstvu danes sogovornika niso našli. "Morda v prvi fazi. Tisti prvi popis je imel določen vpliv oziroma učinek," meni Lahova. "Vsa kasnejša ponavljanja pa so imela več negativnega učinka, predvsem na prodajo slovenskih, torej domačih blagovnih znamk prehrambne industrije. In to smatramo kot zelo velik negativen učinek tega popisovanja. Tako da upam, da bomo v letošnjem letu s skupnimi napori uspeli vrniti slovenske blagovne znamke nazaj na police," je sklenila.