Poslanska vprašanja premierju

Poslanko SD Majdo Potrata je zanimalo, s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva. V SD so prepričani, da je bila v tem mandatu sprejeta vrsta odločitev, ki je še bolj razprla škarje med revnimi in bogatimi. Število tistih, ki komaj shajajo z zaslužkom, je previsoko. Tanek sloj najbogatejših pa draginje in drugih negativnih posledic siromašenja celih slojev ljudi ne občuti, je opozorila poslanka.

Res je, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Hkrati je premier opozoril na položaj v svetu, ko se večina držav sooča z dvigi cen na trgu.

A to ni osnovni vir podražitev, je opozoril predsednik vlade. Osnovni razlog je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Vlada pa je pri uporabi instrumentov, ki jih ima na voljo, naredila vse, je poudaril. Tako je znižala trošarine na naftne derivate do najnižje dopustne meje, zato se je inflacija v septembru že znižala. Vlada je poleg tega poiskala rezerve v smislu zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. "Težko bi našli katero koli točko, kjer se vlada ni odzvala."

Kar pa se tiče vpliva inflacije na prebivalstvo, je Janša dejal, da tega podatka ni mogoče vzeti iz makroekonomskega spektra. Podatki namreč kažejo, da so se plače povečale, lani nominalno za 4,8 odstotka oz. realno za 2,2 odstotka, letos pa nominalno za 5,9 oz. realno za 2,4 odstotka. Upada število tistih, ki živijo pod pragom revščine in ki prejemajo minimalno plačo. Vlada je poleg tega izvedla vse ukrepe, ki so jih priporočili strateški svet in drugi ekonomisti. Znižala je javno porabo za tri odstotke in znižala dohodnino, zato so povprečne plače zato za nekaj odstotkov višje.

Kako bo vlada zaščitila interese slovenskega gospodarstva?

Vprašanje Mateja Lahovnika pa se je nanašalo na dogajanja v zvezi z oblikovanjem novega logističnega holdinga v Sloveniji, v katerem naj bi sodelovali nemška družba Deutsche Bahn in slovenska podjetja Intereuropa, Luka Koper in Slovenske železnice. Janšo je vprašal, kako namerava vlada zaščititi interese slovenskega gospodarstva ter zaščititi svoj vpliv v Luki Koper in tudi preostalih dveh podjetjih, ki upravljata z javno železniško in pristaniško infrastrukturo.

"Vlada zagotovo ne namerava strateških interesov slovenskega gospodarstva ščititi na ta način, kot se je to delalo doslej, ko so železnice propadale, hitrost vlakov na Slovenskih železnicah je ostajala enaka času iz Avstro-Ogrske in izgube so se kopičile," je odgovoril Janša ter poudaril, da vlada ne prodaja slovenskih transportno-logističnih podjetij. Slovenija mora modernizirati železniško omrežje in iščemo najboljšo, najučinkovitejšo in za slovenske davkoplačevalske najcenejšo varianto, prek katere bomo to naredili, je dejal. "Vendar ne z namenom, da Slovenija izgubi vpliv na strateške odločitve, ko gre za železniško infrastrukturo."

Kot je zatrdil Janša, se ta infrastruktura ne prodaja, temveč se išče partnerja za skupni logistični holding, kjer bodo veljala natančna pravila in kjer bodo partnerja na koncu izbrali na podlagi javnega razpisa. Eden od temeljnih pogojev - poleg tega, da Slovenija ohrani strateški vpliv na železniško infrastrukturo - pa so tudi investicijska vlaganja v modernizacijo. "Mi si želimo dobrega in kredibilnega partnerja, ni pa nikjer rečeno, da bo to Deutsche Bahn. Zaenkrat je ta partner v teh začetnih fazah pokazal največ interesa. V našem interesu je, da enak interes pokažejo tudi in da se Slovenija najbolje izpogaja," je še povedal Janša.

Presečnik spraševal o urejanju vodotokov

Na vprašanje Jakoba Presečnika (SLS) o sanaciji posledic nedavnega katastrofalnega neurja je predsednik vlade Janez Janša na današnji redni septembrski seji DZ poudaril, da je vlada namenila znatna dodatna sredstva za urejanje vodotokov. Vlada se je v soboto odzvala s prerazporeditvijo znatnih proračunskih sredstev za urejanje vodotokov, še predvsem hudournikov, v naslednjih dveh proračunih. Ob tej zadnji ujmi se je namreč pokazalo, da je vlaganje v urejanje na pravi strokovni način smiselno.

Glede na ocenjen obseg škode Slovenija računa tudi na delno povračilo iz Evropskega solidarnostnega sklada, za kar se ustrezna dokumentacija pripravlja. Možni viri pridobivanja evropskih sredstev so tudi v kohezijskem skladu, za obnovo poškodovane infrastrukture so možni tudi krediti iz Evropske investicijske banke, je še dejal predsednik vlade.

"Vlada je ob razpravah o odpravi posledic tudi poiskala ali pa predvidela možna sredstva in vire iz letošnjega proračuna, iz rezerv, ki jih bomo nabrali že letos. Tako da vsaj del stroškov za odpravo teh posledic ne bo bremenil proračunske porabe v naslednjih dveh letih, za del bo pač to potrebno," je poudaril premier Janša.

Mirovna konferenca o bivši SFRJ nesmiselna

Janša je Zmagu Jelinčiču odgovoril, da mirovna konferenca o bivši Jugoslaviji, za katero se že dalj časa zavzema poslanec nacionalne stranke in na kateri bi dokončno rešili mejna vprašanja s sosednjo Hrvaško, ni smiselna in je vlada ne bo predlagala. "Nemogoče je, da bi Slovenija gradila odnos do drugih držav na bivših reminiscencah, preštevanju, kdo je bil kje v svetovnih vojnah," je še odgovoril Jelinčiču.

Predsednik vlade Janša je še enkrat ponovil, da je Slovenija ves čas zagovarjala izhodišče, da je meja med dvema državama tam, kjer je bila meja med bivšima republikama. Janša je tudi zagotovil, da ima Slovenija pozitiven odnos do članstva ne le Hrvaške v Evropski uniji, temveč tudi drugih kandidatk, ki si želijo članstva in so za to pripravljene izpolniti kriterije, tako kot jih je morala izpolniti tudi Slovenija.

"V zadnjem času je vaša naklonjenost pristopanju Srbije k evropskim integracijam hvalevredna in odlična, pa vendar se ti argumenti evro naklonjenosti Srbiji takoj zrušijo ob tem, ko se nekritično vpeljuje v Evropsko unijo Hrvaška in njene čudne manire ob poseganju po slovenskem ozemlju," je bil v svojem poslanskem vprašanju med drugim kritičen Jelinčič. Ob tem Jelinčič meni, da "slovenska vlada daje Hrvaški popolno odvezo nad zgodovinskim dejstvom, da je bila v drugi svetovni vojni na nacistični strani, da je agresivno posegala po slovenskem ozemlju, da so slovenski državljani bili masakrirani in pobijani po hrvaških taboriščih". Poleg tega Jelinčič trdi, da meja med Hrvaško in Slovenijo nikoli v zgodovini bivše SFRJ ni bila določena z nobenim sporazumom, Hrvaška pa je spreminjala svoje ozemeljske pozicije na škodo Slovenije.

Janša je v dopolnjenem odgovoru pojasnil, da v času mandata te vlade nobeden od enostranskih korakov sosednje države ni ostal brez "ustrezne reakcije ali odgovora". Z Brionsko izjavo, ki je bila podpisana in velja, so bili leta 2005 vsi ti koraki, ki so bili narejeni prej, izničeni. Hrvaška vlada pa je ponovno potrdila, da je izhodišče za dokončno določitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško stanje na dan 25. 6. 1991, je še spomnil premier.