'Demokracija se konča pri vratih delovnega mesta'

"1. maj nas vsako leto spomni, da je srednji razred, s katerim se danes identificira večina Slovenk in Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem, osemurni delavnik. Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, ostali pa so živeli v podobah revščine, ki je danes na srečo le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja," je uvodoma začel Mesec. 

V svoji poslanici je omenil razlike v konkurenčnih sistemih. Kot je poudaril, na Kitajskem poznajo t. i. delovnike 996, torej delajo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer šest dni v tednu. "V Združenih državah Amerike (ZDA), najbogatejši državi na svetu, pa ima skoraj 50 milijonov ljudi težave z dostopanjem do osnovnih zdravstvenih storitev. Da o neenakostih ne govorimo."

Ob tem je pohvalil razvoj v Sloveniji, ki se še vedno relativno uspešno premika v nasprotno smer, saj pri nas širimo socialna zavarovanja. Pohvalil je tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki mu je uspelo uvesti dolgotrajno oskrbo, ki je postalo peto socialno zavarovanje. "To zavarovanje nam omogoča, da v sklepnih letih naših življenj ne bomo sami in da bodo zgodbe, kakršno smo videli nedavno, ko je ostareli gospod iz Kočevja ostal sam, obnemogel in pozabljen v družbi, postale blede podobe preteklosti, enako kot podobe bede delavstva izpred stoletja."

Jasno je izpostavil, da Slovenija z uveljavitvijo novega koncepta minimalne plače kaže pot Evropi. "Od leta 2019 do danes se je bruto minimalna plača povišala za 42 odstotkov, čemur je sledila 26-odstotna splošna rast plač. Evropska komisija je leta 2021 na podoben način zasnovala evropsko direktivo o minimalni plači, mi pa smo dober zgled, da višje plače ne ubijajo gospodarstva in delovnih mest, ampak obratno, saj smo v teh letih dosegli rekordno zaposlenost v gospodarstvu."

 A ob tem ni pozabil dodati, da nas čakajo težki izzivi. Veča se namreč konkurenčni pritisk Kitajske in ZDA, velik del naše realnosti je tudi podnebni zlom. Poleg tega po njegovem nevarnost predstavlja tudi umetna inteligenca, saj se v krogu evropskih ministrov za delo vrtijo vprašanja o razpravi glede tega, ali bo nova tehnologija vodila v množična odpuščanja, ker bo opravljala delo namesto ljudi.

"Moja zaveza ob prazniku dela je zato, da bom odgovore na te izzive iskal v poglabljanju in ne v opuščanju, slovenskega in evropskega socialnega modela. Živel prvi maj!" je sklenil Mesec.

'Na ministrstvu za delo pripravljamo vladno strategijo za odpravo prekarnosti'

1. maj praznujemo zaradi civilizacijskih dosežkov, je začel svojo poslanico Juvan. Te dosežke je po njegovem omogočilo delavsko organiziranje, med drugim osemurni delavnik, plačana dopust in regres, bolniški, starševski in porodniški dopust ter nadomestilo, zaščita pred odpuščanjem in tako naprej. 

"A številni delavci teh in ostalih pravic – z njimi pa tudi stabilnosti in varnosti – danes niso deležni. Kuharji, prodajalke, prevajalci, oblikovalci vozniki in dostavljavci so danes samostojni podjetniki." Zato na ministrstvu pripravljajo vladno strategijo za odpravo prekarnosti, k oblikovanju katere se je vlada zavezala v koalicijski pogodbi.

"Želimo zagotoviti, da bodo vsi, ki delajo, primerno zaščiteni. Da bo lahko vsak Wolt dostavljavec koristil bolniško odsotnost, da bo lahko prodajalka v trafikah odšla na plačan dopust in da bo lahko grafična oblikovalka dobila kredit za stanovanje. Torej da bodo vsi delavci in delavke deležni vseh tistih pravic, za katere so v preteklosti umirali naši tovariši."

'Demokracija se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta'

 In kot je Feketija dejal, delavci in delavke nimajo nadzora nad svojim delovnim procesom, temveč jim ga narekujejo njihovi nadrejeni. "Nadrejeni na delovnem mestu imajo na naše počutje in duševno zdravje celo večji vpliv od naših življenjskih partnerjev. Demokracija pa se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta."

 V svoji poslanici je omenil zaposlene v malih in srednje velikih podjetjih, med katerimi so mnoga na pragu velikega prenosa lastništva z njihovih ustanoviteljev na naslednike. "Zato v sodelovanju med ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nastaja Zakon o lastniških zadrugah, ki bo omogočil učinkovit in vzdržen model (so)lastništva zaposlenih. Prizadevamo si, da bo takšna oblika ekonomske demokracije zaživela, še zlasti v luči omenjenih vprašanj."