Na protikorupcijski komisiji nadzorujejo premoženjsko stanje skoraj 10.000 slovenskih funkcionarjev in nekaterih uradnikov, ki so lahko prvič letos tudi po spletni pošti poslali poročila o premoženju.
Na komisiji so ugotovili, da ima povprečen poslanec na banki dobrih 13.000 evrov. Doma hrani približno 3400 evrov gotovine, ima za dobrih 48.000 evrov obveznosti in je dal dobrih 97.000 evrov posojil, tudi v obliki poroštev. Ima nepremičnine v skupni vrednosti malo nad 154.000 evrov in za približno 4800 evrov vrednostnih papirjev.
Povprečen minister ima na banki okoli 19.000 evrov, doma gotovine ne hrani, ima dobrih 41.000 evrov obveznosti in je dal dobrih 2400 evrov posojil. Ima nepremičnine v skupni vrednosti nekaj nad 8000 evrov in za približno 9100 evrov vrednostnih papirjev.
Povprečen župan ima na banki okoli 19.000 evrov, doma hrani 1600 evrov gotovine, ima dobrih 25.000 obveznosti in je dal dobrih 8900 evrov posojil. Njegove nepremičnine so vredne okoli 8900 evrov in ima približno 7900 evrov vrednostnih papirjev.
Povprečen uradnik na položaju ima na banki dobrih 11.800 evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 480 evrov, ima dobrih 29.000 evrov obveznosti in je dal dobrih 4200 evrov posojil. Ima nepremičnine v skupni vrednosti nekaj nad 5900 evrov in za približno 5300 evrov vrednostnih papirjev.
Povprečna poslovodna oseba ima na banki dobrih 16.400 evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 1600 evrov, ima dobrih 21.600 evrov obveznosti in je dala dobrih 2700 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 6700 evrov in za približno 4400 evrov vrednostnih papirjev.
Poročila ni oddalo 13 bivših in en sedanji poslanec
Do roka je podatke sporočilo 7919 zavezancev. Obveznosti ni izpolnilo 13 poslancev prejšnjega mandata, med katerimi so: Anton Rop, Alojz Posedel, Alan Bukovnik, Milan Čadež, Srečko Prijatelj, Joško Godec, Miran Györek, Franco Juri, Luka Juri, Darja Lavtižar Bebler, Rudolf Petan, Andreja Rihter in Tadej Slapnik. Poročila ni oddal tudi nekdanji minister Boštjan Žekš in štirje državni svetniki iz prejšnjega mandata: Boštjan Škrlec, Stojan Pelko, Igor Jakomin in Rado Genorio. Med poslanci novega mandata poročila ni oddala Damjana Petevar Dobovšek, oddali pa so ga vsi novi ministri in državni svetniki.
Poročila ni oddalo kar 52 od 211 županov in na komisiji se zavedajo, da je številka velika "in na tem bomo sedaj najbolj delali". Vse, ki niso oddali poročila, bodo pozvali, naj ga. Če ga ne bodo, lahko na komisiji odločijo, naj se jim vsak mesec zmanjšajo plače za 10 odstotkov.
"Blišč in beda" preverjanja
Predsednik komisije Goran Klemenčič je spregovoril tudi o "blišču in bedi" nadzora nad premoženjskim stanjem. Po njegovih besedah je zakonodajni okvir pomanjkljiv, dejanska dodana vrednost pri omejevanju korupcije pa je majhna.
Medtem ko morajo poslanci, sodniki, tožilci, ministri, generalni direktor policije, direktorji lokalnih zavodov in direktoratov, župani, podžupani in drugi vsi po istem kopitu posredovati podatke o premoženju, pa uslužbenci komisije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), vodje vladnih kabinetov in vladni svetovalci k temu niso zavezani.
"Po eni strani nadziramo ljudi, ki jih ne bi bilo treba, drugih pa ne. Vedeti bi morali, koga nadziramo in kdo je zavezanec, vendar pri nas še ne vemo," je opozoril. Pri komisiji si želijo enoten sistem s preverljivimi in nadzorovanimi podatki. Trenutno morajo namreč vsako finančno institucijo na primer posebej vprašati, ali ima zavezanec račun in postopki so dolgotrajni.
Težava je tudi, ker za območje Slovenije lahko zelo natančno preverjajo podatke, preverba premoženja v tujini pa je zakonsko prepovedana. Zato je napovedal predloge za spremembo zakonodaje.
Komisija je sicer v letih 2011 in 2012 sprožila tudi več nadzornih postopkov, med katerimi jih je 13 zaključenih, 44 pa jih je še v teku. Med slednjimi je tudi postopek, ki ga je komisija napovedala po decembrskih državnozborskih volitvah. Takrat je namreč sprejela sklep, da se uvede postopek podrobnejšega preverjanja premoženjskega stanja za vse predsednike parlamentarnih strank.
Poleg tega je bilo uvedenih tudi pet prekrškovnih postopkov. Dva postopka sta bila tudi že zaključena z ustrezno sankcijo, in sicer v primerih nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic in državnega sekretarja Andreja Horvata zaradi posredovanja napačnih podatkov. Globa je po besedah Klemenčiča tedaj znašala nekaj tisoč evrov.
KOMENTARJI (195)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.