Brglez: Vpis jezika v deželno ustavo avstrijske Koroške ni le simbolično vprašanje, ima vpliv na življenje ljudi

Zaradi osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške, ki bi kot deželni jezik vpeljal zgolj nemščino, je zaskrbljenost danes izrazil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Zunanji minister Karl Erjavec pa je napovedal, da bo to vprašanje sprožil tudi na četrtkovem sestanku koalicijskih partnerjev, v ponedeljek pa se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

"Ne gre samo za simbolično vprašanje vpisa jezika v deželno ustavo Koroške, ampak gre tudi za izjemno pomemben praktičen vidik življenja naše narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem," je v pisnem odzivu opozoril Brglez.

Poudaril je, da je "neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica Avstrijske državne pogodbe" (ADP). To po njegovih besedah pomeni, da je Slovenija dolžna poskrbeti za udejanjanje 7. člena ADP in da mora Avstrijo opozoriti, "da bi bilo kakršnokoli določanje jezika kot edinega jezika avstrijske Koroške v neskladju z ADP, pa tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti".

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo slovenska politika pri podpori slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in pri doslednemu udejanjanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe še naprej enotna. "Neprimerno bi bilo, da bi se to občutljivo zunanjepolitično vprašanje zlorabljalo za potrebe notranjepolitičnega boja," je pozval in izrazil prepričanje, da bo slovenska vlada "naredila vse, da zaščiti interese slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem".

Avstrijski Korošci prosijo za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank

S predsednikom ene od krovnih manjšinskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev Valentinom Inzkom se je že danes pogovarjal podpredsednik vlade Dejan Židan, sicer kmetijski minister in predsednik koalicijskih Socialnih demokratov. Kot je povedal, ga je Inzko zaprosil za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank pri njihovih stališčih v procesu spreminjanja koroške ustave.

Koroški Slovenci želijo po Židanovih besedah v ustavo vključiti, "da se za jezik na območju južne Koroške – to je na območju dvojezičnega šolstva – kot drugi deželni jezik razglasi tudi slovenščina". To je tudi v skladu z ADP, ki po Židanovih besedah velja in se izvaja "in katere pravna naslednica je tudi Slovenija".

Tako Židan kot Brglez tako menita, da Slovenija že je naslednica ADP, medtem ko so vse glasnejši pozivi, naj Slovenija to stori tudi formalno z notifikacijo pri ruskem depozitarju. K temu je vlado že v torek pozvala opozicijska Združena levica, danes pa se je tem pozivom pridružil tudi koalicijski DeSUS.

Sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko

Predstavniki parlamentarnih strank so pozvali tudi k čimprejšnjemu zasedanju komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Predsednika Ivan Hršak (DeSUS) in Jožef Horvat (NSi) sta se medtem že dogovorila za sklic nujne skupne seje. Izvedli jo bodo prihodnji četrtek, 23. februarja, so sporočili iz DZ.

Tudi v drugih parlamentarnih strankah so zaskrbljeni glede določil o slovenski manjšini v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške. V SD in Zavezništvu menijo, da gre za kršitev ADP, ki bi jo morali po mnenju poslanca DeSUS notificirati.

'Koroška deželna politika se očitno vrača k vzorcem protislovenstva, moramo ukrepati'

Kot sta na novinarski konferenci v Ljubljani menila predsednica NSi Ljudmila Novak in poslanec Jožef Horvat, se koroška deželna politika očitno vrača k starim vzorcem protislovenstva, kakršni so bili značilni za nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja.

Prav zato je njihova poslanska skupina danes vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri bi osvetlili problem, ki nastaja z omembo zgolj nemščine kot deželnega jezika.

Od slovenske vlade pa medtem pričakujejo, da vloži vse napore in glede razmer na avstrijske Koroškem naveže stike z avstrijsko zvezno vlado. 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP) namreč ščiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, kar ni stvar zgolj deželne politike, ampak celotne Avstrije, so opozorili.

Vlada mora po besedah Horvata tudi razmisliti o možnosti sprožitve postopka notifikacije ADP. "To je v pristojnosti vlade, državni zbor te pristojnosti nima," je dejal.

Po drugi strani pa poslanec DeSUS in podpredsednik DZ Primož Hainz meni, da bi bilo dobro, da za tovrstno pobudo stoji državni zbor v celoti. Na predsednika DZ je tako naslovil pobudo, da na naslednji seji kolegija predsednika DZ "preučijo način in začnejo postopek za notifikacijo", so sporočili iz državnega zbora.

S tem bi po besedah Hainza uveljavili 3. člen ustavnega zakona o izvedbi temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki med drugim določa, da "na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo". S tem bi uresničili tudi 5. člen ADP, ki določa mejo med državama Avstrijo in Slovenijo, postali bi legalni zaščitnik slovenske manjšine v Avstriji, kar določa 7. člen pogodbe, je še zapisal.

Glede na to, da je Slovenija naslednica bivše Jugoslavije in naslednica ADP, ima interes in dolžnost, da opozarja na dosledno izvajanje 7. člena, prav tako menijo Socialni demokrati. Navedba zgolj nemščine kot uradnega jezika je tudi po njihovem mnenju velik odstop avstrijske deželne politike od dosedanjih sklenjenih dogovorov in praks.

Od celotne slovenske politike in vseh državnih institucij pričakujejo, da bodo skupaj naredili vse, da takšen predlog deželne ustave ne bo sprejet. V nasprotnem primeru bodo na to opozorili tako svoje partnerje v EU kot tudi vsa pristojna telesa Sveta Evrope.

Da Avstrija obveznosti, ki jih določa 7. člen ADP, ne izpolnjuje, so prepričani tudi v Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov. Kot nesprejemljivo ocenjujejo, "da se danes ponovno ukvarjamo s priznanjem tako pomembnih pravic kot so manjšinske in rabo materinega jezika, ki smo si ga Slovenci skozi zgodovino že priborili".

Tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš je komentiral zaplete in jih ocenil kot "velik opomin slovenski vladi zaradi prepozne reakcije". "Slovenski odločevalci so ponovno zatajili pri svoji skrbi za svoje ljudi, tudi tiste, ki živijo izven državnih meja," je kritičen. Izrazil je še pričakovanje, "da bi Avstrija začela spoštovati mednarodne pogodbe in bilateralne dogovore, da bi bila slovenska manjšina zgolj deležna tistega, kar ji pripada po vseh pravnih dogovorih".