Pestra razprava o rebalansu, ki prinaša primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov

DZ je po celodnevni razpravi končal obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo nad 13 milijard evrov in ustvarja rekorden primanjkljaj, ki pa je po pojasnilih vlade neizbežen. Glasovanje bo v sredo.

Medtem ko veljavni proračun za leto 2020, ki ga je DZ sprejel novembra lani, predvideva presežek, pa bo v skladu z rebalansom državna blagajna zdaj leto končala s primanjkljajem v višini 4,2 milijarde evrov. "Primanjkljaj je nastal zato, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki, hkrati pa povečali odhodki," je dejal premier Janez Janša. Do začetka septembra je bilo neposrednim uporabnikom proračuna za blaženje posledice epidemije že izplačanih skoraj 1,6 milijarde evrov, je povedal. 

Spomnil je na ukrepe vlade: delavci so iz ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ter dodatka zaradi prekomerne obremenitve za obvladovanje epidemije prejeli skoraj 500 milijonov evrov, zaposlenim v gospodarstvu je bilo oproščeno tudi za okoli 560 milijonov evrov prispevkov. Samozaposleni in kmetje so dobili okoli 150 milijonov evrov v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitev prispevkov, denar so iz proračuna izplačali tudi upokojencem in drugim ranljivim skupinam. 

Spomnil je tudi na dodatna sredstva za socialne transferje in za zdravstvo ter prav tako na turistične bone, ki so jih prejeli vsi prebivalci Slovenije in s katerimi smo po njegovih besedah rešili turistično sezono in ohranili turistično gospodarstvo v razmeroma dobri kondiciji. "Zagotovili smo tudi dvig povprečnine občinam," je dodal. V obliki turističnega bona je bilo državljanom do začetka tega meseca izplačanih okoli 60 milijonov evrov, do danes skoraj še enkrat toliko.

Po drugi strani so se prilivi v proračun zmanjšali. Od državljanov se bo letos v proračun nateklo za 230 milijonov evrov manj dohodnine, manj bo pobranega davka na dodano vrednost in trošarin, podjetja bodo plačala manj davka od dohodkov pravnih oseb. "Ta denar je ostal pri državljanih, gospodarstvu, zato so vsi ti subjekti bistveno manj občutili posledice epidemije," je dejal. 

Nekateri ukrepi iz dosedanjih štirih protikoronskih paketov ukrepov še veljajo, v pripravi je prav zdaj še peti paket. Zato je predvidena tudi splošna proračunska rezervacija v višini dobre milijarde evrov, je še povedal Janša.

Vsi do zdaj sprejeti ukrepi vlade so po njegovih besedah bistveno olajšali položaj in splošno socialno in gospodarsko sliko v državi. "Sredstva so bila porabljena gospodarno," je zatrdil Janša in opomnil, da bi brez teh ukrepov slovensko gospodarstvo trajno ali začasno izgubilo okoli 150.000 delovnih mest.

Po besedah finančnega ministra Andreja Širclja je rebalans pripravljen na realnih osnovah glede na razmere, v katerih živimo. Za blažitev posledic epidemije je predvidenih skupaj 3,1 milijarde evrov, je povedal na sobotni seji odbora za finance.

Ker so razmere še vedno nepredvidljive in ostajajo tveganja zaradi epidemije do razvoja zdravila ali cepiva visoka, je z rebalansom predvidena tudi večja proračunska rezerva. S tem bo po ministrovih besedah mogoče zagotoviti delovanje gospodarstva in vseh vitalnih služb za primer, da se bo virus širil še naprej in se bo okužilo še več ljudi.

Primanjkljaj je res velik, vendar Šircelj pričakuje, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in da bomo na koncu lahko govorili o presežku. "To je tudi naša naloga v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu in vlada bo to nalogo izpolnila," je zagotovil.

Spomnil je na številne ukrepe, ki jih je vlada marca takoj po nastopu mandata sprejela za blažitev posledic epidemije. Takoj na prvi seji je denimo zagotovila sredstva za nakup nujne medicinske opreme in za izvajanje nujnih medicinskih storitev.

Bistvo vseh do zdaj sprejetih ukrepov pa je zagotavljanje delovnih mest in preprečevanje, da bi podjetja ugašala. S tem, ko je vlada zadržala podjetja na trgu, je tudi tujina odgovorila pozitivno. To kažejo ocene bonitetnih agencij in tudi obrestne mere, po katerih se država zadolžuje, je navedel finančni minister.

Slovenija se je morala za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije tudi zadolžiti, in sicer na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda. A to nas po Šircljevih besedah še vedno uvršča v zgornji del lestvice med evropskimi državami po najmanjšem zadolževanju. Ob tem je zagotovil, da je finančni sistem stabilen. Tudi likvidnost je visoka, zato v naslednjih letih pričakuje ugodne trende in tudi boljše rezultate kot v letu 2020.

V opoziciji medtem vladi očitajo, da je v popravke proračuna skrila rast porabe na postavkah, ki niso povezane z blaženjem posledic epidemije. Iz dokumentov težko razberemo, koliko in kaj so covid izdatki, je dejala Andreja Zabret (LMŠ). "O milijonih in milijardah govorimo tako, kot da rastejo na drevesu," je bila kritična.

Še bolj oster je bil Robert Pavšič (LMŠ). Tej vladi je v samo nekaj mesecih uspelo uničiti javne finance, je dejal in dodal: "In virus je bil na žalost samo izgovor." Zavrnil je tudi trditve, da so vladni ukrepi pripomogli k ohranitvi delovnih mest. "Samo zamrznili ste jih, a s tem države niste rešili pred odpuščanji," je opozoril. Ko se bodo ukrepi iztekli, pa bo v Sloveniji zelo na hitro nastala velika zaposlitvena kriza, je napovedal.

Tudi Matjaž Han (SD) je podvomil v učinkovitost vladnih ukrepov. Medtem ko gospodarska ekipa pripravlja ukrepe za zagon potrošnje, pa ukrepi zdravstvene ekipe pri potrošnji ne bodo koristili. "Po eni strani bi radi reševali turizem, gostinstvo, po drugi strani ga ob pol enajstih zapiramo," je dal za primer. S turističnimi boni smo vsi spoznali lepe kotičke v Sloveniji, toda turizem so tudi avtobusni prevozniki, ki vozijo turiste, je dodal.

Visok proračunski primanjkljaj se Predragu Bakoviću (SD) v trenutnih razmerah ne bi zdel problematičen, če ne bi nakazoval, "kako disciplinirati tiste, ki vladi na nek način grenijo življenje". Sredstva se namreč zmanjšujejo mnogim nevladnim proračunskim uporabnikom, tudi tistim, ki bdijo nad porabo javnega denarja ali se borijo proti korupciji. "To se mi zdi nedopustno in nevarno," je dejal.

V SD in drugih opozicijskih strankah opozarjajo na nedopustno zmanjšanje sredstev za področja, kot so kultura, znanstveno raziskovanje, zaposlovanje, stanovanjska gradnja ter investicije v železniško infrastrukturo ali domove za ostarele.

Šircelj je zatrdil, da nevladne organizacije dobivajo z rebalansom toliko, kot so zahtevale. Zavrnil je tudi očitke o krčenju sredstev za kulturo, šolstvo, znanost. "Nekaterih izdatkov ni, ker jih ne more biti," je pojasnil in kot primer navedel krčenje sredstev na področju kulture, do katerega je prišlo zaradi odpovedi knjižnega sejma v Frankfurtu, ali pa krčenje sredstev za subvencioniranje šolske prehrane, ker so bile šole v času epidemije zaprte.

Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je dodatno pojasnila zmanjšanje sredstev za investicije. Razpisi so se namreč zaradi negotovosti ustavili, je povedala. To pa ne pomeni, da investicije ne bodo izvedene, pač pa bodo proračunska sredstva racionalnejše porabljena v kombinaciji s kohezijskimi sredstvi, ki jih bo naša država prejela iz prihodnjega večletnega finančnega okvira, je prepričana.

Predlog rebalansa ob obravnavi v DZ spremljata še predloga novele zakona o izvrševanju proračuna ter sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država do leta 2022. Glasovanje bo v sredo.