DZ bo o ratifikaciji pogodbe, s katero je bila ustanovljena zveza Nato, glasoval predvidoma na redni februarski seji prihodnji teden.
Člani OZP so podprli tudi predlog predsednika odbora Jelka Kacina, s katerim so predsednika DZ Boruta Pahorja pozvali, naj ob ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe zagotovi primerno okrasitev poslopja DZ z zastavami sedanjih članic zveze Nata, bodočih članic in z zastavo zavezništva.
Devetnajst članic Nata je že ratificiralo pristopne protokole o vstopu sedmih novih držav - poleg Slovenije so to še Latvija, Litva, Estonija, Slovaška, Romunija in Bolgarija - v zavezništvo, ta pa mesec tečejo postopki ratifikacije v bodočih članicah. Te naj bi polnopravne članice zveze Nato postale predvidoma v začetku aprila, potem ko bodo dokumente o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe predale depozitariju, ZDA.
Washingtonska pogodba je bila podpisana aprila 1949 v ameriški prestolnici in je vzpostavila skupni varnostni sistem , zasnovan na partnerstvu 12 držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Velika Britanija, ZDA, Kanada, Danska, Islandija, Norveška, Italija in Portugalska), leta 1952 sta k pogodbi pristopili Grčija in Turčija, leta 1955 je sledila Nemčija, leta 1982 pa še Španija. V letu 1999 so članice Nato postale tudi Madžarska, Češka in Poljska.
Državni sekretar na MZZ Samuel Žbogar je uvodoma poudaril, da bo Slovenija z vključitvijo v Nato dosegla enega svojih prednostnih zunanjepolitičnih ciljev, hkrati pa dobila največje možne obrambne garancije. Povedal je, da je devetnajst članic Nato že končalo postopek ratifikacije pristopnih protokolov o vstopu sedmih novih držav - poleg Slovenije so to še Latvija, Litva, Estonija, Slovaška, Romunija in Bolgarija - v zavezništvo, zadnja je to v začetku tega meseca storila Francija. Tudi ena od prihodnjih članic, Slovaška, je postopek ratifikacije že zaključila, preostala šesterica pa naj bi to storila še v februarju.
Predsednik odbora OZP Jelko Kacin (LDS) je ratifikacijo Washingtonske pogodbe označil kot "drugo najpomembnejšo ratifikacijo tega stoletja", za nedavno ratifikacijo pristopne pogodbe z EU. Orisal je zgodovino slovenskega približevanja zvezi Nato in spomnil, da je prav severnoatlantsko zavezništvo odločilno prispevalo k stabilizaciji razmer na območju nekdanje Jugoslavije. Zato je predlagal, da se člani odbora z minuto molka spomnijo vseh pripadnikov zveze Nato, ki so življenja izgubili na tem območju. Kacin je še poudaril, da je bila vključitev v Nato slovenski nacionalni projekt in je zato skupen uspeh opozicije ter vseh vladajočih koalicij, ki so si za to prizadevale.
DZ bo o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe glasoval predvidoma na redni februarski seji prihodnji teden. Slovenija naj bi skupaj s še šestimi državami, ki so povabilo v Nato prejele na vrhu zavezništva v Pragi novembra 2002, članica Severnoatlantske zveze postala predvidoma v začetku aprila, potem ko bodo vse države dokumente o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe predale depozitariju, ZDA.
V okviru točke pobude in vprašanja so poslanci največ pozornosti namenili nedavni odločitvi spodnjega doma italijanskega parlamenta, da 10. februar razglasi za praznik v spomin na na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ter na odziv slovenskih oblasti na takšno odločitev. Jožef Bernik (NSi) in Zmago Jelinčič (SNS) sta sporočilo, ki ga je takrat objavilo slovensko zunanje ministrstvo, označila kot "medlo", Dorijan Maršič (LDS) pa je slovenski odziv označil kot primeren. Dejal je še, da imajo Italijani seveda pravico odločati o svojih praznikih, kar je bilo moteče, pa so bile razprave, ki jih je bilo ob tem slišati v italijanskem parlamentu, in to iz vrst vseh strank. Juri (ZLSD) je spomnil na ugotovitve mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije. Čeprav je bilo dogovorjeno drugače, italijanska stran ni hkrati s slovensko objavila omenjenih ugotovitev, zato je Juri menil, da bi bil čas, da bi se za to le dogovorili.
Kacin je še spomnil, da bomo imeli tudi Slovenci letos dober razlog za praznovanje, saj bo minilo 50 let, od kar je cona B pripadla Jugoslaviji. S tem je Slovenija dobila velik del ozemlja, pa tudi izhod na odprto morje, ki ga, kot je poudaril, ima še danes, kajti meja na morju med Slovenijo in Hrvaško za razliko od kopenske ni bila nikoli določena.
Poslanci so imeli več pripomb tudi na kadrovanje na zunanjem ministrstvu, Ivan Mamič (NSi) pa se je odzval celo na nedavno tekmovanje za izbor pesmi, ki bo Slovenijo predstavljala na evrovizijskem tekmovanju. Po njegovem je nedopustno, da slovenski izvajalci ne pojejo v slovenščini, zato je predlagal, naj se OZP odzove. Predsednik odbora Kacin je menil, da bi bilo pobudo umestno nasloviti na parlamentarni odbor za kulturo.
