Poslanci LDS predlagajo, da bi iz zakonodaje črtali določbe o dejanju prostituiranja kot prekršku. Tako prostitutke ali prostituti ne bi bili več obravnavani kot žrtve, temveč kot podjetnice oziroma podjetniki. Vendar pa bi bil z odpravo prepovedi prostitucije storjen šele prvi korak k reševanju te problematike, je poslanske kolege uvodoma spomnil Jakič in pri tem izpostavil vprašanja regulacije in nadzora prostitucije ter zdravstveno-varstvenega položaja oseb, ki se vdajajo prostituciji.
Potem ko je v imenu vlade novelo pozitivno ocenil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan, so v imenu poslanskih skupin - ob obstrukciji koalicije Slovenija - podporo noveli napovedali Zmago Jelinčič (SNS), Majda Potrata (ZLSD), Vojko Čeligoj (DeSUS), Dušan Vučko (LDS), Marko Diaci (SMS) in tudi Janez Kramberger (SLS). Državni zbor naj bi tretjo obravnavo novele opravil že v četrtek.
SNS se, kot je dejal Jelinčič, že ves čas zavzema ne le za dekriminalizacijo, pač pa celo za legalizacijo prostitucije. Po njihovem prepričanju je predlagana novela šele prvi korak, ki pa zagotovo veliko pripomogel k celoviti ureditvi tega področja. V ZLSD so mnenja, da bi bilo smiselno ob spreminjanju omenjenega zakona spremeniti tudi kazenski zakonik, je dejala Potrata. Po njenih besedah bi morala država sprejeti ukrepe, ki bi pomenili izboljšanje položaja oseb, ki se vdajajo prostituciji, obenem pa bi šli v smeri zmanjševanja obsega in postopnega odpravljanja vzrokov za prostitucijo. Na prostitucijo sicer v združeni listi ne gledajo kot na eno od gospodarskih dejavnosti. Vendarle pa bo z dekriminalizacijo odpravljeno vsaj najhujše brezpravje na tem področju, je še dejala poslanka. Tudi v DeSUS se zavedajo, da je prostitucija resen problem, zato podpirajo namen predlagateljev. Kot je še dejal Čeligoj, pa pričakujejo tudi čimprejšnjo celovito zakonsko ureditev tega področja.
Po prepričanju predlagateljev zakonskih sprememb dekriminalizacija pomeni tudi priznavanje državljanskih pravic prostitutkam in prostitutom, da lahko sami izbirajo, ali se bodo ukvarjali s prostitucijo. S tem je odstranjena možnost zapiranja in kaznovanja prostitutk in prostitutov. Ti naj bi delovali samostojno ali povezano, brez posrednikov. Obenem pa se predlagatelji novele zavzemajo tudi za zvišanje spodnje meje predpisanih kazni za kazniva dejanja zvodništva in prisiljevanja v prostitucijo. Sicer pa predlagatelji novele poudarjajo, da model dekriminalizacije ne predstavlja legalizacije prostitucije. Za razliko od legalizacije, ki poleg same prostitucije zajema tudi kazniva dejanja zvodništva in posredovanja pri prostituciji, se namreč dekriminalizacija nanaša zgolj na dejanje prostituiranja.
Prostitucije ni mogoče izkoreniniti
Prostitucija je tudi v Sloveniji dobila takšne razsežnosti, da si pred njo ne gre več zatiskati oči, je v imenu predlagateljev opozoril Jakič, obenem pa je tudi ni mogoče izkoreniniti. Edina možna rešitev torej je, da se družba odkrito spopade z vprašanjem prostitucije. Skupina poslancev pri tem kot zgled navaja primer dveh članic Evropske unije, in sicer Nemčije in Nizozemske, ki sta uveljavili model odprave prepovedi prostitucije s sistemom zelo ohlapne regulacije, zlasti glede registracije dejavnosti ter zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja.
In koliko prostitutk in prostitutov, ki za denar prodajajo spolne storitve, je v Sloveniji? Uradnih podatkov o tem sicer ni, po oceni policije pa naj bi bilo v naši državi okrog 1400 prostitutk, medtem ko števila prostitutov ni mogoče oceniti. Med potencialne prostitutke bi lahko po podatkih policije prišteli tudi približno 300 tujk, ki so pridobile delovna dovoljenja kot plesalke ali pomožne delavke in so jih zaposlili lastniki različnih lokalov, ter okrog 200 tujk, ki v Sloveniji bivajo brez urejenega statusa in so jih pripeljali prav lastniki omenjenih lokalov. Prav tako ne gre zanemariti t.i. občasnih prostitutk, ki jim je plačljiva spolnost le postranski zaslužek (prostituciji se vdajajo nekajkrat na mesec ali pa na leto).
Pa še nekaj zanimive statistike, ki so jo podali predlagatelji zakonskih sprememb: prostitutke ali prostituti za spolne storitve zaračunavajo okrog 25.000 tolarjev in več, zato se v tej dejavnosti letno obrne več sto milijonov tolarjev oziroma po ocenah policije okrog deset milijonov evrov.
