Gospodarstvo

Državni zbor potrdil uvedbo minimalnega davka za velika podjetja

Ljubljana, 13. 12. 2023 14.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
A.K., STA
Komentarji
0

DZ je z 69 glasovi za in sedmimi proti danes potrdil zakon o minimalnem davku, ki bo za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedel novo obdavčitev. Davek v višini 15 odstotkov bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov, in sicer za poslovna leta od 31. decembra letos.

Davek je rezultat pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Članice EU so se o njem dogovorile v začetku lanskega decembra, rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo pa je konec letošnjega decembra. Davek bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom letos.

 

"Gre za povrhnji davek, ki ga ne smemo enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb"

Članice EU so se v začetku lanskega decembra dogovorile o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki. Svet EU je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo, ki jo morajo države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra.

Kot je danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, gre za povrhnji davek, ki ga ne smemo enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Nova povrhnja obdavčitev po navedbah ministrstva za finance naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Denar
Denar FOTO: Shutterstock

Po besedah Tineta Novaka (Svoboda) je razumljivo, da si EU prizadeva, da podjetja davke plačujejo v državah, kjer ustvarjajo prihodke in dobičke. "Izogibanje plačevanju davkov po našem prepričanju tlakuje pot k slabši kakovosti življenja," je poudaril.

Na to je opozoril tudi Milan Jakopovič (Levica). "V Levici že leta opozarjamo na pretakanje denarja v davčne oaze, kar slabo vpliva na celotno družbo," je dejal. Velike negativne družbene posledice izgubljenih davčnih prihodkov je izpostavil tudi Soniboj Knežak (SD). "Mnoga velika podjetja plačujejo bistveno manj davkov kot manjša, nekatera pa skoraj nič kljub visokim prihodkom," je dejal.

Po mnenju SDS bo minimalna obdavčitev ob enotnem izvajanju pozitivno vplivala na konkurenco in prispevala k davčni preglednosti, je dejal poslanec Rado Gladek. Predlogu zato ne bodo nasprotovali.

Jernej Vrtovec (NSi) pa je opozoril, da evropska direktiva omogoča šestletni zamik uveljavitve zakonodaje, za kar so se nekatere države že odločile. "Ta trenutek gospodarsko okolje namreč ni naklonjeno dodatnim obdavčitvam. To bi bil slab signal podjetjem," je dejal. V NSi so zato predlagali dopolnilo, s katerim bi zakon dejansko uveljavili šele z letom 2029.

Po predlogu se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Na finančnem ministrstvu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je okoli 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo številka še povečala, so izračunali.

Poslanci so zakon izpostavili kot pomemben korak na poti do pravičnejše obdavčitve podjetij. Kot je danes dejal poslanec Svobode Tine Novak, je razumljivo prizadevati si, da podjetja davke plačujejo v državah, kjer ustvarjajo prihodke in dobičke.

Tudi po mnenju SDS bo minimalna obdavčitev ob enotnem izvajanju pozitivno vplivala na konkurenco in prispevala k davčni preglednosti. V NSi pa so predlagali, da bi zakon zaradi trenutno zaostrenega poslovnega okolja dejansko uveljavili šele z letom 2029, a predlog ni prejel zadostne podpore.

Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.